Jasno razmejena vhod na nogometno igrišče in izhod z njega, razkužilo, postavljeno na vidnem mestu ob vhodu, treningi brez staršev ob robu igrišča, za trenerje obvezno tedensko testiranje, otroci si podajajo žogo na varni razdalji, garderobe samevajo. Tako so videti brezkontaktni nogometni treningi v Nogometnem klubu Pobrežje, kjer trenirajo otroci od 5. do 18. leta starosti.
"Izvajamo treninge na razdalji, kar je veliko boljše, kot če bi bili zaprti," med našim obiskom pove predsednik kluba Dejan Ramšak. "Nogometna zveza Slovenije nam je določila inštruktorja Janija Sajka, ki nam tedensko pošilja ideje za brezkontaktne treninge. Njegova pomoč je zelo dobrodošla, saj enostavno zmanjka idej, kaj bi lahko še počeli," pravi Ramšak.
Poznajo se tudi težave podjetij
Nogometni klub Pobrežje nima večjih generalnih sponzorjev, ki bi v klub vlagali ogromne količine denarja, preživljajo se večinoma s podporo manjših podjetij. "Del teh podjetij je zaprlo svoja vrata ali pa krčijo stroške in tako ne najdejo več denarja za naš klub. To se precej pozna," še eno izmed posledic epidemije izpostavi vodja nogometne šole Sebastjan Cvetko, ki sicer upa, da se bo stanje do konca leta normaliziralo.
"Otroci so se zredili in fizično nazadovali"
V klubu je bilo pred epidemijo 160 otrok. "V prvem valu se jih je izpisalo 25, v drugem pa 12 - skupno 37 izgubljenih otrok, ki se morda nikoli več ne bodo vrnili na igrišča," je dejal Cvetko. Nekaj je bilo novih vpisov in zdaj je pri njih skupno 141 otrok. Kot je pojasnil Cvetko, starši sicer niso imeli težav pripeljati otroke ponovno na trening, nekaj skeptikov je bilo le med prvim in drugim valom.
Opazen je upad motoričnih spretnosti
Odpravimo se do igrišča, kjer s prijatelji trenirata devetletnika Liam Grobotek in Ken Kos. "Zelo sem vesel, da sem spet na treningu, da se družim s prijatelji in uživam. Spet delam to, kar me veseli," pove nasmejani Liam, ki je v času popolnega zaprtja brcal žogo na domačem igrišču. Tudi Ken je zadovoljen, da je spet na treningu, prizna pa, da najbolj pogreša tekme. "In turnirje," ga dopolni še Liam. Ker so bili otroci dalj časa brez treningov, zdaj ti potekajo v manjšem obsegu kot prej, in sicer trikrat tedensko po eno uro in ne šestkrat kot prej.
Njun trener Gal Ribič meni, da je vrnitev na treninge pomembna, saj so otroci v tem času ogromno izgubili - opazen je upad motoričnih spretnosti, tehničnega znanja, volje in discipline. "Ker treniramo brez stika, bodo otroci zgubili tudi pri hrabrosti in požrtvovalnosti v direktnih kontaktih," razmišlja Ribič in doda, da zdaj otroke učijo sodelovanja predvsem skozi različne oblike podaj. In kako je zaprtje vplivalo na kondicijsko pripravljenost? Klemen Florjančič, trener U15, odgovarja, da je kondicija zelo odvisna od posameznika in njegovega vložka pred in med zaprtjem ter koliko truda vlaga zdaj.
Na odhodu z igrišča ustavimo še Braneta Tomana, starša enajstletnega Marsela. Prepričan je, da je dolgo obdobje brez treningov vodilo v katastrofo. "Otroci so se zredili in fizično nazadovali. Zdaj ko spet trenirajo, so bolj živahni, dobivajo energijo," poudari Toman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
