(FOTO) Noge sem zarila v sneg. Kako pa se na pležuhu ustavim?

Priznam, nekoliko prestrašena, a vznemirjena sem na Snežnem stadionu pod Pohorjem čakala na svoj prvi spust s pležuhom. Čeprav nisem vedela, kako točno se bom ustavila, sem se pogumno odrinila po hribu navzdol. Kljub temu da sploh ni imel strmega naklona, sem takoj obžalovala svoj pogum, saj nisem pričakovala, da bo pležuh tako hiter. Noge sem zarila v sneg in si po tiho mislila: ''Kako pa se ustavim?'' Na koncu sem jo odnesla brez padca, navdušena, da mi je uspelo. Za menoj sta ostali le dve dolgi črti, dokaza mojega strahu in negotovosti. Kljub temu pa to zagotovo ni bil moj zadnji spust.

Daljša kot je smučka, večja je hitrost

Kako se s pležuhom pravilno ustaviti, nas je podučil inženir lesarstva Alen Lep, ki v Selnici ob Dravi izdeluje in prodaja te zanimive križance med sanmi in smučmi pod blagovno znamko Pležuh ​Selniški. Način ustavljanja je odvisen od dolžine smučke. Začetnikom priporoča krajšo. "Pri daljši smučki se zaustavimo v loku, pri krajši pa se za ustavitev nekako vržemo na tla. Hitrost pred tem lahko zmanjšujemo tako, da noge položimo na tla, namreč med vožnjo jih držimo v zraku. Pravilna drža pri pležuhu pa je zmerom takšna, da smo naslonjeni nazaj. Ni pa samo ustavljanje tisto, kar loči pležuha z dolgo in kratko smučko. Ko je smučka daljša, zavijemo z nagibanjem v levo ali desno stran, ko je smučka krajša, pa zavijemo s pomočjo dvigovanja zadnjega dela pležuha v izbrano smer," je pojasnil Lep.

Ne obstaja mera, kako dolga bi morala biti smučka. So pa tekmovalni pležuhi opremljeni z metrsko smučko. ''Sam na pležuhe dajem krajše, saj daljša kot je smučka, večja je hitrost, zaradi česar pa se je težje ustaviti," je izpostavil Lep.

Mimo koče Luka s 117 kilometri na uro

​Opazila sem, da ima pležuh dve smučki. Lep je razložil, da bi se lahko ena smučka zaradi prenosa celotne teže nanjo, če bi naleteli na kakšno jamo, hitro zlomila. Ko pa imamo dvojno smučko, je ta fleksibilnejša in trdnejša. ''Do zdaj je še nihče ni zlomil,'' me je pomiril in opozoril, da v bistvu ne gre za dve smučki, temveč eno, ki jo razreže na dva neenaka dela in ju položi enega na drugega. In kolikšne so največje hitrosti pri vožnji z pležuhi? Največja neuradno zabeležena hitrost je bila izračunana preko GPS-funkcije na telefonu, ko je na nočni smuki na Pohorju mimo koče Luka pležuhar drvel kar 117 kilometrov na uro, pove Lep.

​''To je že zelo velika in nevarna hitrost, saj če kdo skoči predte, se je težko ustaviti. Pležuh v vsakem primeru predstavlja pravo atrakcijo, kajti ko se pelješ mimo ljudi, vsi začudeno gledajo, kako hitro gre."

Trenutno manj zanimanja zaradi omejitev in pogojev

Tovrstno vznemirjenost ob pležuharjenju lahko za zdaj na Mariborskem Pohorju doživite le dvakrat tedensko. Zaradi varnosti je Marprom za spuste s pležuhi določil torke in četrtke, po koncu dnevne smuke, med 16. in 18. uro. Mogoči so od zgornje postaje gondole do doline. Vsi uporabniki žičnic oziroma pripadajočih smučišč pa potrebujejo negativen test na covid-19, razen otroci do 12. leta v spremstvu staršev.

​Lep meni, da je testiranje velik problem, saj poteka le dopoldan, zato se mnogi s pležuhi v rokah na vrh Pohorja raje odpravijo peš. Toda zaradi omejenih terminov in pogojev je opaziti precej manj ljudi, ki za tovrstno zimsko zabavo uporabljajo pležuhe. Ko so bila smučišča zaprta, je bilo pležuharjev na Pohorju precej več.

Osnovni model stane okrog 80 evrov

Lep se je za izdelavo pležuhov navdušil po tem, ko mu je prvega izdelal dedek. Ker imajo doma mizarsko podjetje in s tem vse stroje, ki so potrebni za izdelavo, se ni obotavljal. Poslovno idejo za prodajo je dobil v času študija, ko je delal diplomsko nalogo, katere tema je bila izdelava poslovnega načrta za izdelavo in prodajo pležuhov. Tam je opisal, kako bi deloval, kolikšne bi bile cene in kakšne napovedi prodaje. Pomislil je, da bi bilo to zanimivo realizirati, kar je postopoma pripeljalo do znane blagovne znamke Pležuh Selniški.

In kako sploh nastane pležuh? ''Vsak proizvodni proces delam posebej; najprej rezanje lesa za sedalo, krmilo in osrednji del; potem z brusilnim strojem vse dele zbrusim in jih privijačim skupaj; sledijo še barvanje in vijačenje skupaj sestavljenih lesenih delov na smučko in blazinjenje,'' je opisal Lep. Ker pa se z izdelavo pležuhov ukvarja peto leto, je marsikaj spremenil. Prvega je naredil tako, da ni imel naklona; spredaj in zadaj je bil enako visok. Z izkušnjami v vožnji pa je opažal, kaj lahko spreminja. To je storil kar desetkrat: spreminjal mu je naklon, podaljševal smučko in poviševal sedež, kar je privedlo do optimalnega rezultata. In cene? Te se gibajo od 30 evrov za ogrodje, 80 evrov za osnovni model, po katerem je največje povpraševanje, do 150 evrov za tekmovalni pležuh.

Kaj razlikuje dober in slab pležuh

Včasih pležuhov niso izdelovali tako. Po ustnem izročilu pležuh ali pok, kot ga nekateri imenujejo na Štajerskem, izhaja iz Selnice ob Dravi, kjer so jih pred približno 200 leti izdelovali iz sodov. Namesto smučke je bila podnožje namreč ukrivljena deska od soda. Nanjo so pritrdili dva nosilna stebrička oziroma čoka, ki sta nosila sedež in krmilno palico. ''Ravno zato, ker po izročilu izhaja iz Selnice, mi veliko pomeni, saj s tem, ko jih izdelujem, predstavljam lastno vas,'' je pojasnil Lep.

Pri razliki med slabim in dobrim pležuhom je ključna oblika, po njej se namreč vidi, kdo ga je naredil in kako. Če ni narejen s stroji, lahko hitro razpade. ''Po navadi takšne vidiš, ko jih ljudje nosijo s krmilom v eni roki, s preostalim delom pa v drugi, ko hodijo peš v dolino, ker se jim je uničil,'' je še dejal Lep.