Zaradi epidemije še vedno veljajo nekatere prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, a so tudi nekatere izjeme. Že ves čas je kot izjema dovoljena prodaja pridelkov in izdelkov na organiziranih javnih tržnicah s tržnim redom in upravljavcem, ne pa tudi na posameznih premičnih stojnicah zunaj območja tržnic. A v regijah z dobro epidemiološko sliko, kar Podravje je, je bila prejšnji teden ponovno dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov na premičnih stojnicah.
Kmetje so ta teden že prodajali na stojnicah v Mercator centru na Taboru in v Europarku, medtem ko se pri Poslovnem centru Slavija z novim lastnikom še dogovarjajo glede nadaljevanja prodaje v pritličju objekta. Bolšji sejem na Teznu pa ostaja zaprt.
Znajti so se morali, kot so vedeli in znali
Odkar je velja ta izjema v Podravju, lahko kmetje prodajajo tudi na sredini Europarkovi ekološki tržnici. Med njimi je tudi Marjeta Polanec Najvirt iz Pernice, ki tam sicer prodaja že osem let, a zadnja dva meseca ni smela. "Nobene logike ni bilo v tem, da nismo smeli prodajati, ker kakšna je razlika pri preprečevanju virusa, če prodajam na stojnici na občinski tržnici ali na stojnici v nakupovalnem središču? Znajti smo se morali, kot smo vedeli in znali, da smo zelenjavo, ki smo jo pridelali, prodali," pripoveduje. Mali zimski radič, spomladanska redkvica, motovilec, rukola, krompir, čebula, sladki krompir, črna redkev, rdeča pesa ... Pestra je njena ponudba ekološko pridelanih živil.
"Čez noč smo ostali brez enega prodajnega mesta in prihodka, a nas nihče ni vprašal, kako bomo preživeli"
Da jih morebitna prepoved prodaje pri premičnih stojnicah ne bi več prizadela, je Europark ekološko tržnico registriral kot tržnico. "Pridobili smo soglasje lokalne skupnosti, torej Mestne občine Maribor, k tržnemu redu na ekološki tržnici. To soglasje trenutno velja do 31. marca 2021," je pojasnila Simona Mandl, center managerka Europarka.
Kramarski sejem ostaja zaprt
Sergeja Lovec, najemnica prostora na Teznu, kjer poteka bolšji sejem, pravi, da je dobila različne informacije z ministrstev in iz inšpekcijskih služb, ali lahko kmetje prodajajo na bolšjem sejmu ali ne, zato sejma za prodajo kmetijskih pridelkov ne upa odpreti. "Kmetje bi prišli in so bili navdušeni nad novico, da je prodaja na premičnih stojnicah dovoljena. Tako kot je bilo aprila, ko so kmetje pridelke lahko prodajali. So pa sedaj takšni časi, da si nihče ne upa privoščiti kazni, dokler ni vse jasno črno na belem," je povedala.
Veseli, a kot da so na začetku
Kmetje prodajajo svoje pridelke tudi v Mercator centru na Taboru. Ob torkih tam poteka ekološka tržnica, ki jo organizirajo v Ekološkem združenju Deteljica, ob četrtkih pa prodajajo kmetje v okviru projekta Dobrote slovenskih kmetij. Pridelovalec z ormoškega konca Janko Gašparič je bil včeraj po treh mesecih ponovno tam, kjer si ugled s prodajo domačih pridelkov ustvarja že pet let. "Čez noč smo ostali brez enega prodajnega mesta in prihodka, a nas nihče ni vprašal, kako bomo preživeli. Na tržnici v Slovenski Bistrici lahko ves čas prodajam, tu pa nisem smel. Sedaj začenjamo skoraj vse na novo, kot da smo na začetku," je povedal. Stojnice so nekaj metrov narazen, imajo razkužila, tudi maske so obvezne, ukrepov se držijo, zagotavlja Gašparič.
Kaj lahko prodajajo na stojnicah
"Na premičnih stojnicah se lahko prodajajo kmetijski pridelki (na primer solata, korenje, jabolka) in proizvodi (na primer marmelada) kmetovalcev. Omejitev je vezana na vrsto produkta, ni pa vezana na osebo, ki kmetijski pridelek ali proizvod kmetovalcev prodaja. Drugo blago (če niso produkt kmetovalca) se začasno ne sme prodajati na premičnih stojnicah," so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Opozorili so, da se v skladu z zakonom o trgovini prodaja na premični stojnici lahko izvaja izključno na za to določenem območju, ki ga opredeli lokalna skupnost, in znotraj nakupovalnih centrov.
"Anomalija brez primere je bila, da stranke niso smele kupiti ekološko pridelane domače hrane pri nas, v trgovinah pa so jo lahko celo otipavale. Ekološki kmetje smo še toliko bolj posebni, ker imamo manj strank, te so stalne, in ker nas ni bilo, so se, da niso bili lačni, obrnili k drugim ponudnikom, tudi v trgovine, in je vprašanje, kdaj in koliko jih bomo lahko privabili nazaj. Veste, koliko truda je treba, da pridobiš nazaj eno stranko? Hkrati pa se ukrepi tako hitro spreminjajo, da ne moremo s strankami doreči nobene kontinuitete," je ogorčen Jože Ledinek, predsednik Deteljice.