Dvorišče v Splavarskem prehodu je prejelo največ točk na natečaju Naj dvorišče Maribora, ki ga je ob desetletnici programa Živa dvorišča izvedlo društvo Hiša! Drugo in tretje mesto sta si razdelili dvorišči na Vojašniškem trgu 6 in v Gosposki ulici 28. Vsa tri bodo dobila ozelenitev ali klop. Posebno nagrado dobi še dvorišče v Krekovi ulici 4, tolažilni nagradi pa gresta dvorišču v Slovenski ulici 13 in grajskemu dvorišču Pokrajinskega muzeja Maribor. Vsa omenjena so lahko vzor, spodbuda tudi drugim, je dejala predsednica komisije in podpredsednica društva Hiša! Katja Beck Kos. Da bi stanovalci čim večkrat uporabljali dvorišča in si jih temu primerno tudi uredili, je bil glavni namen natečaja.
Raziskava in anonimna spletna anketa med stanovalci mestnega jedra sta pokazali, da si ljudje druženj in uporabe dvorišč želijo. "Spodbudno je, da si 74 odstotkov stanovalcev želi dogodek, primeren lokaciji, da si želijo dogodke soustvarjati ter več družiti s sosedi, čeprav jih je 48 odstotkov odgovorilo, da svojih sosedov sploh ne srečuje," je predstavila Maja Pegan, predsednica društva Hiša! Izkazalo se je še, da je na tem območju kar 156 dvorišč, ki pa večinoma niso v uporabi oziroma so namenjena pakiranju. Le na 26 odstotkih dvorišč so zelenice, vrtovi, grmovje ali drevesa. Majhen delež jih je zapuščenih in brez stanovalcev. Povprečno dvorišče je veliko 154 kvadratnih metrov, ocenjena povprečna starost stavb je 175 let, stanovalec je star povprečno 42 let.
Raziskava, ki so jo izvajali v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, je še pokazala, da dvorišča kot termin sploh ne obstajajo in s tem torej nimajo urejenega pravnega statusa, zato v Hiši! menijo, da je to priložnost za Mestno občino Maribor, da vsaj z odlokom oziroma prostorskim načrtom te prostore ustrezno opredeli. Prav zaradi lastninskopravnih nedorečenosti kar nekaj dvorišč, ki so sicer skrita za vrati, tudi propada, četudi so na zaščitenem območju mesta in že kot taka predmet varovanja kulturne dediščine.
