"Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši ..." To slovensko narodno pesem je najbrž imel v mislih leta 2008 takratni mariborski župan Franc Kangler, ko je na pobudo mestne svetnice Gaje Lašič (Gibanje za pravičnost in razvoj) na dravskem nabrežju dal zasaditi nasad češenj. Kar 50 so jih 22. aprila, na dan Zemlje, zasadili na desnem bregu Drave, na območju med Železniškim in Glavnim mostom ter Studenško brvjo in Glavnim mostom. Po eno so zasadili za vsakega od 45 mestnih svetnikov, svojo pa so dobili tudi Kangler, direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada Vili Eisenhut, eden od brezplačnih časnikov ter dva meseca prej preminuli večkratni predsednik vlade in predsednik republike dr. Janez Drnovšek.
Tretjina se jih je hitro posušila
Češnje so bile opremljene s tablicami z imeni svetnikov, vsak od njih pa je dobil tudi lopato z graviranim imenom, ki naj bi jih spomnila, da tudi v prihodnje skrbijo za svoje drevo. A večina češenj, predvsem na delu med Glavnim mostom in Studenško brvjo, ni imela sreče, že slab mesec kasneje se jih je skoraj tretjina posušila, najverjetneje zato, ker so bile posajene premajhne sadike, sčasoma pa so odpadle tudi tablice z imeni.
Da bi ljudje na njih bolj pazili
Preživele češnje na dravskem nabrežju so v pomladanskem času res dobro obiskane, sladki rdeči plodovi namreč poleg ptic pritegnejo tudi številne sprehajalce. Ti na svoj račun pridejo vse od sredine maja pa do začetka julija, saj so posadili kar šest različnih sort, od zgodnjih do poznih. A v želji priti do sočnega posladka ljudje pogosto niso prav uvidevni, višje in težje dosegljive veje praviloma kar odlomijo.
"Zaradi vandalizma prav vsako leto propade še kakšna"