Poleg projekta Naša Drava, ki bo poskrbel za oživitev dogajanja ob reki in na njej, je Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor začela tudi z velikim naravovarstveno usmerjenim projektom Drava - Natura 2000, reka za prihodnost, krajše zaDravo, ki naj bi pripomogel k izboljšanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Kar 6,2 milijona evrov vredni projekt, ki ga sofinancirata država in EU, bodo do marca 2023 izvajali na območju med Mariborom in Središčem ob Dravi.
"Poskušali bomo ohranjati in izboljšati življenjske prostore določenih vrst, predvsem pa prebivalstvu dvigniti zavest, da je Drava pomembno območje za vse, ki tu živijo - za rastline, živali in ljudi, in da se da s trajnostnim gospodarjenjem stvari vsaj ohraniti, če ne že izboljšati," je pojasnil Boris Keuc, vodja projekta pri RRA Podravje - Maribor.
Zamajano naravno ravnovesje
Zaradi dolgoletnih človeških posegov v rečni ekosistem je naravno ravnovesje ob reki Dravi zelo zamajano. Zaradi utrditve brežin in hidroenergetske izrabe reke Drave se je bistveno zmanjšala intenzivnost naravne rečne dinamike. Po regulaciji se je nivo podtalnice znižal za štiri do pet metrov, viri pitne vode so se zmanjšali, obrečni gozdovi so se začeli sušiti, slabša se tudi stanje drugih obvodnih življenjskih prostorov, posledično so številne živalske in rastlinske vrste zelo ogrožene.
Težave so pri večjih neurjih, ko viški vode iz stare struge z njiv odnašajo rodovitno zemljo in tudi poplavljajo hiše. Ker ni retenzijskih površin, ki zadržujejo visoko vodo, se sušijo tudi travniki in njive. Svoje doda intenzivno kmetijstvo, ki spreminja močvirne travnike in izsekava gozdne loke, orje vse bližje reki, odstranjuje mejice oziroma remize, bistvene za številne živali. Pokrajina tako postaja monokulturna, prevladujeta pšenica in koruza. "Prihajajo tudi podnebne spremembe, ki poleti povzročajo sušo, vetrovi pa odnašajo rodovitno zemljo, ker ni več vetrnih barier," stanje opisuje Keuc.
Čiščenje, travniki, nova drevesa ...
Da bi tehtnico vsaj malo uravnotežili, bodo v okviru projekta zaDravo izvedli številne aktivnosti za izboljšanje življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se na območju Drave prednostno varujejo v okviru Nature 2000. Obnovili bodo stranske rokave, mrtvice in rečne zatoke, oblikovali mrežo novih vodnih habitatov, odstranili zarast in mulj na prodiščih. "Poskušali bomo ohraniti in nazaj vzpostaviti različne vrste travnikov in poskušali bomo z zasaditvijo klasičnih drevesnih vrst," je našteval sogovornik.
Odkupili bodo zemljišča, ki so podvržena bočni rečni eroziji, in nekatera bodo pridobila funkcijo ugodnih prehranjevalnih, razmnoževalnih habitatov in selitvenih koridorjev. V vseh partnerskih občinah, to so Starše, Duplek in Središče ob Dravi, bodo vzpostavljene nove in obnovljene stare remize oziroma mejice, ki bodo zagotavljale ustrezen življenjski prostor za rjavega srakoperja in druge manjše živali. Prav tako bodo postavljene izobraževalne točke.
Pomembno tudi informiranje
Konkretno bodo v občini Starše vzpostavili tudi učno pot in uredili vodne habitate za ogrožene dvoživke. V občini Duplek pa v neposredni bližini gramoznice vzpostavili doživljajski poligon, ki bo obiskovalcem približal značilnosti varovanega območja ter na njem živeče rastline in živali. Na območju Drava Centra na Limbuškem nabrežju bo prav tako zaživel velik doživljajski poligon, ki bo ozaveščal predvsem otroke in njihove starše. Medtem bo v Središču ob Dravi urejen krajinski park ob reki Dravi, na Ptuju pa bodo odprli glavni informacijski center. Na območju Krajinskega parka Šturmovci so predvideli aktivnosti vzpostavljanja tradicionalnega kmetovanja s košnjo in drugimi ukrepi.
Vključila se bo tudi Direkcija RS za vode, ki bo izboljšala stanje voda in poplavno varnost s čiščenjem prodišč v Zlatoličju, poglobitvijo iztočnega rokava v Trčovi, obnovitvijo mrtvic, vzpostavitvijo prehodnosti med pritoki in reko Dravo, ureditvijo mreže vodnih habitatov za dvoživke in želvo sklednico.