Jasmina Cehnar
V dvorani Uprave RS za Zaščito in reševanje v Pekrah so obeležili stoto obletnico organiziranega radioamaterstva na slovenskem, ki se je z ustanovitvijo Radiokluba Maribor, 17. aprila 1924, začelo ravno v mestu ob Dravi. Radioklub Maribor je še danes največji in zelo uspešen radioamaterski klub v Sloveniji, je bilo slišati na proslavi, ki se je je udeležilo veliko članov in podpornikov radioamaterstva, med njimi predsednik Radiokluba Maribor Bojan Majhenič, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Konrad Križanec, pa predstavnika obeh elektotehniških fakultet, Boštjan Vlaovič iz Univerze v Mariboru in Boštjan Batagelj iz Univerze v Ljubljani, ter Ivanka Grilanc, vodja mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je izrazila zahvalo in upanje, da lahko v primeru nesreč na radioamaterje računajo še naprej.
Zraven pri poplavah, potresu ...
Radioamaterji priskočijo na pomoč v trenutku, ko udari katastrofa, ni elektrike in odpove vsa komunikacija. "Bili smo zraven pri žledolomu, poplavah, potresu ... Poslanstvo vsakega radioamaterja je - in to piše tudi v našem kodeksu -, da mora pomagati sočloveku," je povedal Majhenič in dodal, da jih uprava za zaščito in reševanje zelo podpira. Nenazadnje imajo pod njeno streho svoje prostore, uprava jim priskrbi tudi tehniko, radioamaterji pa na drugi strani izvajajo izobraževanja, delajo na projektih in se seveda odzivajo ob nesrečah.
Da ohranjajo kondicijo, vsak ponedeljek izvajajo tako imenovane skede, preverjanja delovanja zvez, na katere se vsakič odzove dvajset do štirideset postaj. A to ni vse, radioamaterstvo je navsezadnje hobi. "Tekmujemo, lotamo, konstruiramo, spajkamo, postavljamo antenske sisteme in imamo skupino, ki se ukvarja z lovom na lisico (iskanjem oddajnikov v najkrajšem možnem času, op.p), ki je izjemno dobra v svetovnem merilu," je razložil Majhenič. Njihova tekmovalna lokacija je na Urbanu in je opremljena z akumulatorji. V primeru, da vse zveze umrejo, lahko od tam komunicirajo po vsem svetu.
Težava s podmladkom
Radioklub Maribor deluje pod oznako S59ABC, pa tudi S59BUV ali S59L. Na višku, to je po drugi svetovni vojni, ko je bilo zanimanje za to področje izjemno, je imel kar 1500 članov, na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja 300, zdaj pa 73 članov. To je še vedno, kot rečeno, med tovrstnimi klubi daleč največ. Pridobiti podmladek je velika težava. V Pekrah so se trudili s tabori za osnovnošolce in nekaj novih moči na ta račun tudi pridobili, pove Majhenič. Križanec, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije pa, da mlade težko pritegnejo, ker mora vsak radioamater izkazati visoko stopnjo znanja, tudi tehničnega, in opraviti zelo zahteven izpit. "Ob lanskih poplavah smo bili na razpolago, a v določenem delu Slovenije, recimo Solčavi, ni bilo radioamaterjev. Trajala sta dva dneva, da smo do tam dostavili tehniko za komunikacijo," je problematiko orisal predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije, ki ima 1100 članov, v svetu pa jih je okoli tri milijone.
Te dni je bil tudi svetovni dan radioamaterstva, omenjena Zveza pa je proslavo v Mariboru izkoristila za podelitev priznanj in sicer je zlati znački predala menedžerju za repetitorje Tilnu Cestniku in oficirju za zveze Mihi Habiču, bronasto plaketo pa predsedniku Radiokluba Maribor Bojanu Majheniču.
Radioamaterstvo v Mariboru skozi čas
Kratka zgodovina radioamaterstva v Mariboru, povzeta po zapisu Bojana Majheniča, predsednika Radiokluba Maribor: "V prvih letih 20. stoletja je bil radio velika novost. Ljudje so se neznansko zanimali za to tehniko, začeli se se zbirati v interesne krožke ter klube, kjer so se seznanjali na tečajih in delavnicah s skrivnostmi delovanja radija. Vojna je delovanje sicer zavrla, a se je potem radioamaterstvo v svetu zelo razmahnilo. Tudi na našem področju se je začela tovrstna dejavnost hitro razvijati. Po oglasu v časopisu Narodni dnevnik in Marburger Zeitung se je v Mariboru zbrala skupina navdušencev in 17. aprila 1924 v klubski sobi Narodnega doma ustanovila Radioklub Maribor. Komaj 20 dni kasneje, ko je bil ustanovljen prvi takšen klub v Zagrebu. Prvi predsednik Radiokluba Maribor je postal inženir Dušan Tomšič, nasledil ga je inženir Dušan Sernec, sicer pobudnik izgradnje mariborskega radia, ki je z radijskim programom začel maja 1945.
Radioklub Maribor je prešel skozi tri različna obdobja. Prvo od leta 1924 pa do 1941, je bilo obdobje osvajanja sprejemanja programa obstoječih radijski postaj. V drugo obdobje prištevamo delo od leta 1945 pa do 1992. V začetku te periode je bil največji poudarek ustanavljanju klubov in na tehničnem izobraževanju. Radioklub Maribor je imel v tem obdobju zelo veliko uspeha. Oddajanje sicer še ni bilo dovoljeno. Bila pa je bila želja ljudi in članov kluba po lastnem radijskem sprejemniku velika. Tečaji so se vrstili po tekočem traku. Praktično delo v delavnici je navkljub pomanjkanju radijskega materiala lepo uspevalo. Do leta 1950, ko je bilo v Jugoslaviji dovoljeno tudi delo z oddajniki, je bil mariborski klub spoznan za najštevilčnejšega in najboljšega v državi. Zato je pridobil prvi klicni znak v takratni državi, kar se vidi po dodeljenih prvih črkah abecede YU3ABC.
Med osamosvojitveno vojno je bilo značilno, da so radijske zveze odlično delovale, ravno zato, ker so bili vsi zvezniki vpoklicani radioamaterji. V Podravski regiji so pokrivali in obveščali vse dogodke na terenu v realnem času, kar je bil edinstven primer v vsej zgodovini človeških bojev.
Tretje obdobje štejemo od osamosvojitve Republike Slovenije do danes. Takrat smo dobili namesto YU prefiksa znak S5. V drugem in tem tretjem obdobju smo v raznih tekmovanjih tekmovalci Radiokluba Maribor dosegali vrhunske rezultate in to v svetovnem merilu.
Ob 100. Obletnici organiziranega radioamaterstva je Pošta Slovenije na pobudo ZRS izdala jubilejno znamko in kuverto. "Radioamaterji smo ponosni, da smo bili pionirji, ki smo dali nepozaben prispevek tehniškemu napredku in razvoju množičnih telekomunikacij. Bili smo poklicani v času katastrof, ob poplavah, potresih, požarih, viharjih in epidemijah. Nadvse pa smo ponosni na našo izobraževalno aktivnost zaradi naše univerzalnosti, ki pospešuje prijateljstvo in razumevanje med ljudmi na vsem svetu," je še zapisal Bojan Majhenič, predsednik Radiokluba Maribor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
