Galerije in muzeji v Mariboru med tednom nimajo veliko obiskovalcev, na še manjše število pa vpliva tudi epidemija. Več obiska so v Pokrajinskem muzeju in Muzeju narodne osvoboditve zabeležili v soboto, med tednom je obiskovalcev manj. Mariborčan Mladen, ki ga zmotimo med obiskom Pokrajinskega muzeja, je sem pripeljal svojo prijateljico iz tujine. Kljub temu da je muzej obiskal že pred časom, je izvedel kar nekaj novih informacij, navdušen je predvsem nad bogato zbirko škatel.
Kultura naj bo dostopna za vse
Branimir Ritonja iz Fotogalerije Stolp pove, da so bili zelo zadovoljni z obiskom na slovenski kulturni praznik, sicer pa imajo manjši obisk kot pred epidemijo. "Ljudje smo se kulturno polenili. Zdaj se bomo morali spet navaditi," razmišlja in pojasni, da so večino galerijskega delovanja preselili na splet, tudi otvoritve razstav.
Z ogledom galerijskih vsebin po spletu so zadovoljni, največ so imeli okrog tisoč ogledov, sicer pa se gibljejo okrog tristo. V galeriji je v tem času na ogled razstava Limen, razstavljajo pa Jošt Dolinšek, Klemen Skubic in Nina Sotelšek. Ena izmed razstav na tematiko dojemanja leta 2020 je še na ogled preko spleta, obiskovalci pa si lahko posnetek ogledajo na vrhu galerije. Umetniki so v objektiv ujeli svoje dojemanje za vse prelomnega leta – na fotografijah vidimo skrite kotičke mesta, meje, šaljivo dojemanje karantene, proteste in ponovno vračanje k naravi. V Stolpu ni vstopnine, saj je, kot je dejal Ritonja, Maribor ekonomsko podhranjeno mesto, pomembno pa je, da je kultura dostopna za vse. Konec marca pripravljajo razstavo o vrnitvi analogne fotografije in Ritonja pove, da se je na povabilo odzvalo vseh 16 avtorjev, med njimi najdemo tudi Prešernova nagrajenca Stojana Keblerja in Borisa Gaberščika. Stolp je odprt po ustaljenem odpiralnem času od 16. do 18. ure.
"Maribor je ekonomsko podhranjeno mesto, pomembno pa je, da je kultura dostopna za vse
V muzej se vračajo domačini
Obiskovalci se v Pokrajinski muzej vračajo postopoma, pove muzejska svetovalka Valentina Bevc Varl, pozna se, da je bil muzej med 23. majem in 5. februarjem zaprt. "Da ljudje pogrešajo muzeje, se je najbolj videlo na slovenski kulturni praznik, ko smo imeli kar 760 obiskovalcev, med katerimi so prevladovali domači," nadaljuje Bevc Varlova. Pripomni, da je to še vedno občutno manj kot lani, ko je muzej na ta dan obiskalo 1342 ljudi. Med rednimi obiskovalci Pokrajinskega muzeja prevladujejo družine, veliko je tudi starih staršev z vnuki, kar nekaj pa jih pride zaradi muzejske trgovine, ki zraven knjig in spominkov ponuja tudi unikaten nakit. Zaradi manjšega števila obiskovalcev so imeli manj prihodkov od vstopnine, vendar muzejsko dejavnost financira ministrstvo za kulturo, preostala dejavnost muzeja je tekla normalno, marsikaj so preselili v spletno okolje, tudi trgovinico in razstave za otroke različnih starosti. Kot so nam povedali v Pokrajinskem muzeju, nimajo tujih obiskovalcev, se pa vračajo domačini, ki muzeja že dolgo niso obiskali, a zdaj pogrešajo kulturno življenje.
Daleč od časov pred epidemijo
Suzana Jović, predstavnica za odnose z javnostmi v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), pove, da sta bili osnovni oviri med epidemijo izkustvo umetnine v živo, česar s spletnimi vsebinami ne gre nadomestiti, in komunikacija v živo. "Je pa bila epidemija priložnost, da premislimo, kako se približati mlajšim generacijam, ki so bolj vpete v spletno okolje," razlaga Jovićeva.
Na družbenih omrežjih so opazili velik porast števila novih sledilcev, zadovoljni so tudi z obiskom spletnih ustvarjalnic in razstav. Vstopnine za UGM pomenijo zgolj simboličen dodatek, precejšen del delovanja pa zajema pedagoški program, ki je bil zelo okrnjen, preko spleta pa so ga izvajali brezplačno. Tudi v UGM so bili zadovoljni z obiskom na kulturni praznik. Dogodkov še ne smejo organizirati, v skladu z omejitvami pa bodo znova uvedli vodene oglede in ustvarjalnice.
Na ogled je kar nekaj razstav. V UGM Shopu si je moč ogledati ali kupiti delo umetnice Saše Bezjak; v UGM Studiu so na ogled dela mariborskega umetnika Matije Bobičića; v UGM Kabinetu pa je razstava ob 100-letnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru.
Izgubili skoraj polovico lastnih prihodkov
Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je dejala, da je bilo najtežje zapreti muzej za obiskovalce. "A če pustimo ob strani emotivno navezanost, je dejstvo, da je muzeje najbolj prizadela izguba lastnih prihodkov. Muzej narodne osvoboditve Maribor je v letu 2020, v primerjavi z 2019, izgubil skoraj polovico lastnih prihodkov," pove Berberih Slana.
Kar se tiče izvajanja programa, pa so delali še več, postavili vse razstave ter delo preselili v park muzeja in na ograjo, inventarizirali ogromne količine muzealij, objavljali na spletu za šolarje in tudi za širšo javnost... Kljub temu da je muzej ponovno odprt za obiskovalce, je teh manj: "Še vedno upamo, da se bodo kmalu vrnili vrtci in šole, prav tako pa turisti in domači individualni obiskovalci. Te dni imamo veliko obiska na novi razstavi ob 120-letnici organiziranega slovenskega športa v Mariboru (Branik), a smo še daleč od časov, ko o epidemiji še nismo niti razmišljali." Obiskovalcem so na ogled tri razstave v Fotografskem muzeju Maribor, tri razstave pred Muzejem NO, dve občasni in ena stalna v muzeju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
