(FOTO) Zakaj bodo na promenadi v mariborskem parku rdeče vrtnice in kaj o obnovi pravijo strokovnjaki Stare, Jenčič in Krivec?

Da se je županska ekipa osredotočila na zunanjo podobo mesta, je očitno. Lošči, ureja in obnavlja trge in ulice, riše nove platforme. Med načrti je tudi obnova promenade v glavnem parku na levi strani Drave, za kar je predvidenih 3,6 milijona proračunskih evrov. "Mestna občina Maribor se je za prenovo Mestnega parka odločila zaradi dotrajanosti obstoječih utrjenih poti," v občinski službi za odnose z javnostmi utemeljujejo, zakaj je potreben ta projekt. Izvedba je načrtovana še letos. Tudi zaključena naj bi bila v tem letu. Kaj to pomeni za sprehajalce in kako idejo komentirajo strokovnjaki vpletenih področij?

Podoba ostaja enaka

"V sklopu obnove bodo zamenjani obstoječi tlaki, stopnice, robni elementi, vodovod in elektroinštalacije. Obnove bodo deležne tudi fontana in zasaditve znotraj območja promenade," pojasnjujejo občinarji. "V sam park se z obnovitvenimi deli ne bo posegalo. Tako bo videti enako, promenada pa bo obnovljena na način, kot je bila prvotno zasnovana in skladno s soglasji zavoda za varstvo kulturne dediščine, zavoda za varstvo narave in prvotnih avtorjev," trdijo. Novih elementov torej ne bo. Širina poti in gredic se ne spreminja. Promenada, gre za središčno pot od Mladinske ulice do začetka Treh ribnikov vključno z območjem (občinske) gostilne in arkadne hiše, bo v času obnovitvenih del zaprta za sprehajalce. Kako dolgo, še ni znano. A obljubljajo ureditev obhodnih poti, tako da bo sprehajanje mogoče in bo park prehoden.

Obnovo je zasnovalo mariborsko podjetje za arhitekturno projektiranje Arhiteza Saša Pocajta in Mateje Katrašnik. Arhitezo je med drugim mogoče zaslediti pri kar nekaj javnih projektih, recimo pri postavitvi občudovanega skate parka v Mariboru in obnovi problematičnega kopališča Pristan. Kdo bo kopal in sadil po parku, še ni določeno, saj je javno naročilo za izbiro izvajalca še v teku.

Mirna cona, nove luči in trajnice

Krajinski arhitekt Niko Stare, v času župana Alojza Križmana mestni krajinski arhitekt, avtor ureditve Treh ribnikov in zgornjega, novejšega dela sprehajališča, zagovarja stališče, da mora biti park mirna cona, namenjen pasivni rekreaciji, skratka sprehajalcem, in ne aktivni, denimo kolesarjem. Upa, da bo promenada v osnovi ostala takšna, kot je, le lepša, sveža. Občina ga je povabila, da napiše recenzijo Arhitezinega projekta. "Naredil sem manjše korekcije, na primer glede klopi in betonskih palisad zahodno od rondoja, ker les hitro propade. Predlagal sem zamenjavo svetil, ker so ta neprimerna v tem prostoru. V rondoju sem zahteval enobarvne vrtnice. Sprva niso upoštevali mojih avtorskih pravic, naročili so zasaditev rozarija in različnih barv vrtnic, vendar mislim, da je monokromatska zasaditev oziroma ena barva bolj učinkovita. In to mora biti rdeča," meni Stare. Tako so se zedinili, da bodo na osrednji sprehajalni poti rdeče vrtnice.

"Namesto enoletnic, ki so marsikje v Mariboru, naj sadijo trajne rastline in različne nizke grmovnice, ker menjava enoletnic predstavlja visoke stroške," razmišlja krajinski arhitekt. Kritičen je, (krajinsko) stroko se na splošno premalo upošteva, pripomni. Za mikro urbano opremo (klopi, koše, korita, označevalne table itd.), ki bi v mestu morala biti enotna in ne raznolika, kakršna je sedaj, Stare predlaga posebni natečaj.

Prednost naj imajo drevesa

Naravovarstveniki posebnih, večjih pogojev niso postavili. Računajo, da bodo njihove pripombe upoštevane. Nobeno drevo ne bi smelo pasti, nove zasaditve in menjava starih, propadajočih dreves pa so v parku utečena praksa. Dve veliki bukvi v začetku sprehajališča, ki bi komu lahko vzbudili vtis, da omejujeta promenado, ne bosta posekani.

"Prednost morajo imeti drevesa. Dela se morajo izvajati tako, da se spoštuje varstveni režim, v prvi vrsti, da se ne poškoduje koreninskega sistema dreves," izpostavlja Samo Jenčič iz mariborske enote zavoda za varstvo narave. Dotrajanost stopnišč in popokanih, udrtih plošč na promenadi je po ocenah strokovnjakov za naravo in kulturno dediščino posledica obremenitev, vožnje težkih kamionov ob prirejanju večjih kulturno-zabavnih prireditev, čemur promenada ni bila namenjena, in zimskega pluženja.

Miran Krivec iz mariborskega zavoda za kulturno dediščino razlaga, da so zaradi prireditev predlagali, da "se pripravi infrastruktura, priključki za elektriko in vodo. Predlagali smo, da se v stranske robnike vključi dodatna osvetlitev, vendar se s tem niso strinjali." Materiali ostajajo enaki, zgodba s kakšnimi uvoženimi, spornimi tlaki, ki se je marsikomu vgravirala v spomin, naj se ne bi ponovila. "Betonski teraco bo tam, kjer je že betonski teraco. Pri granitnih stopnicah, ki so iz granita, je problem v nosilni konstrukciji oziroma temeljih in to bi morali popraviti," sklene Krivec.