Peter Purgaj, znanilec prazničnega decembrskega časa, je v Jurčičevi ulici v središču mesta od mladih nog prodajal venčke iz zimzelenega rastlinja. Letos se je moral preseliti na osrednjo mariborsko tržnico na Vodnikovem trgu, kjer je ob sredah, petkih in sobotah. Tudi zaradi vladnega odloka o preprečevanju širjenja novega koronavirusa, ki prepoveduje prodajo na premičnih stojnicah, če ne gre za prodajo na organiziranih tržnicah. Je pa tudi mariborska občina letos, ko je ukinila tržnico na Trgu svobode, ukinila tržnično dejavnost po mestnih ulicah in trgih. Izjemoma je na ulicah mogoče prodajati le plodove, nabrane v gozdu (gozdne borovnice, gobe, kostanje).
Danes prvič na novi lokaciji
Danes je Peter Purgaj prvič po mnogih letih venčke prodajal na novi lokaciji, na osrednji tržnici. Skeptičen je glede prodaje, skrbi ga čas epidemije, a se trudi ostati optimističen, pravi 28-letnik iz Viničke vasi v občini Lenart. "Saj se vsega navadiš. Bomo videli, kako bo na koncu," je previden. Letos je center mesta zaradi vladnih ukrepov sicer precej prazen.
Nasmejani fant, poln znanja o zimzelenem rastlinju, ustvarja venčke zgolj iz naravnih materialov. Pri vsakem pove kakšno zanimivost. "Bodika ali božje drevce z dekorativnimi rdečimi jagodami, bela omela je simbol ljubezni, bršljan je tipična zimzelena grmovnica, ki se je pozimi vedno okrasila, brinje je izjemno trpežno, jelka odvrže iglice, nordijska smreka ne, luskavec ni iglavec, ampak zelo dolgo obstane in mu toplo ne škodi, okrasno jabolko daje pisanost," pojasnjuje strankam. "Eden je lepši od drugega, ne veš, katerega bi imel," je komentirala Mariborčanka.
Pletejo v večernih urah po delu na kmetiji
Material za vence za na mizo ali vrata in adventne vence s svečami zbira že med letom. Storže pobira poleti, ker so takrat svetlejše barve, osnove iz sena si pripravi vnaprej, zelenje začne zbirati okoli 1. novembra. Vence pletejo vsi v družini, žena Kristina in Petrovi starši, ki so ga naučili te ročne spretnosti. Plesti začnejo 14 dni pred začetkom prodaje, nato jih pletejo sproti vse do božiča, predvsem v večernih urah po opravljenem delu na kmetiji. Venčki so namreč dodatna dejavnost, imajo še 30 glav govedi, ukvarjajo se s pridelavo in prodajo zelenjave, ki jo gojijo na dveh hektarjih. Videz njegovih dlani in prstov daje vedeti, da so roke navajene dela. "Na kmetiji so roke vedno izpostavljene, tako je bilo in je," pojasni.
Koliko jih je spletel doslej, ne zna niti oceniti, a malo jih ni bilo. Po duši je botanik, rad ima naravo, zaključil je fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Preživlja se z delom na kmetiji. Kritičen je do podpore države in občin lokalnim pridelovalcem, predvsem pri omogočanju priložnosti tkanja vezi s kupci. "Premalo imamo dostopa do strank. Zakaj ne moremo več kje prodajati lokalnih in domačih pridelkov in izdelkov, tudi ob cestah in trgih. Če se nekaj izkaže za dobro, zakaj ne more ostati?" se sprašuje in omeni velik manko, ki je nastal z ukinitvijo priljubljene tržnice na Trgu svobode, prizadelo jih je tudi zaprtje kramarskega sejma, kjer so prav tako prodajali.
