Tatjana Vrbnjak
Gluhota je po ugotovitvi Svetovne zdravstvene organizacije druga najtežja invalidnost, hkrati pa je tudi invalidnost, ki se na zunaj ne vidi. Zato je pogosto spregledano, kako težke so posledice socialne, ekonomske in komunikacijske izoliranosti, s katerimi se soočajo gluhe osebe in osebe s težko okvaro sluha. Četudi imajo iste potrebe, želje, pričakovanja in interese kot vsi drugi ljudje, nimajo enakih možnosti, da bi jih dosegli.
Ovire v komunikaciji so povsod
"V Sloveniji je 1200 gluhih oseb. Njihov socialni krog je izjemno ozek. Ovire v komunikaciji so povsod: v družbi, šoli, pri vključevanju v prostočasne aktivnosti in drugod. Razen tolmačev slovenskega znakovnega jezika zelo malo ljudi razume gluhe. Komunikacija je otežena ali pa je sploh ni. Menim, da so posledice te komunikacijske oviranosti grozljive in vplivajo na celotno življenje gluhih oseb: slabša je izobrazbena struktura, posledično slabše plačana delovna mesta - in ko se upokojimo, so izjemno nizke pokojnine," je poudaril Milan Kotnik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor in tudi predsednik Sveta invalidov Maribor na problemski konferenci, na kateri je Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor opozorilo na probleme, s katerimi se soočajo, in predstavilo možne rešitve.
"Posledice komunikacijske oviranosti so grozljive in vplivajo na celotno življenje gluhih oseb"
Ključne točke, da bi se položaj gluhih v družbi izboljšal, so: za 100-odstotno gluhoto mora biti priznana 100-odstotna telesna okvara, komunikacijski dodatek za gluhe osebe naj se s sedanjih 150 evrov zviša na 300 evrov in 150 evrov za težje naglušne, predlaga se sprememba zdaj diskriminatornega pogoja, da se gluhemu ob vključitvi v osebno asistenco v celoti odvzame komunikacijski dodatek (drugim invalidom se namreč odvzame le polovica dodatka za pomoč in postrežbo oziroma drugega nadomestila) in tudi sprememba določila, da lahko gluhi dobi največ 30 ur osebne asistence mesečno. Gluhim osebam bi morala biti zagotovljena pravica do tolmača v vseh življenjskih situacijah; še posebej brezpogojno pa mladim v izobraževalnem sistemu od osnovne šole do univerze.
Za draginjski dodatek za invalide
Ponovili so tudi predlog, ki ga je mariborski svet invalidov pred štirimi leti že naslovil na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sicer da bi dolgotrajno brezposelnim invalidom omogočili daljšo, vsaj štiriletno vključenost v programe javnih del, kar je bilo takrat sicer obljubljeno, a je neuresničeno. Predlagajo pa tudi, da se invalidom, ki so vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo, prizna delovna doba in ustrezno plačilo. Zavzeli so se tudi za draginjski dodatek za invalide.
Predloge in pobude k zakonodaji s področja invalidov sluha je predsednica društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Ernestina Savski predala poslanki gibanja Svoboda Leni Grgurevič, ki so jo tudi zaprosili, da se zavzame za sestanke oziroma srečanje v državnem zboru, na katerem bi obravnavali problematiko gluhih oseb.
