Z Marjanom Rajbenšujem - Pifkejem, producentom Narodnega doma, smo se srečali pri Vodnem stolpu na Lentu. Ne zaradi festivala, ki je pred vrati, ampak ker tam, ob Dravi, zmeraj prijetno pihlja in vročinski udar ne pride tako do izraza. A se je vseeno raje kot za kavo odločil za limonado: "Prvo sem spil zjutraj doma, drugo takoj po prihodu v službo. In to je, kar se kave tiče, zame dovolj."
Za vami je nenavadno leto. Kako je na vaše delo vplivala epidemija?
"Že od vsega začetka smo začeli kreirati neke nove stvari. Začeli smo s spletnimi koncerti in predstavami, najprej na turnu, nato v dvorani Narodnega doma. Vedeli smo, da občinstva ne bo mogoče vključiti, želeli pa smo ljudem nekaj ponuditi, ne nazadnje tudi dati delo umetnikom in jih zanj plačati. Morali smo se prilagoditi, začeti uporabljati nove tehnologije, nismo mirovali, ustvarili smo novo gledališko predstavo Svet' večer, tehniki so obnovili Mali oder in tako dalje."
Povprečen Mariborčan verjetno misli, da je delo producenta v Narodnem domu skoncentrirano zgolj na Festival Lent. To ne bi moglo biti dlje od resnice ...
"Drži. Delamo številne produkcije, abonmaje, druge festivale, kot je denimo Festival Maribor ... in vse te se načrtuje skozi vse leto. Je pa res, da Lent terja veliko angažmaja vseh zaposlenih, tudi zato, ker se, čeprav se nekaterim zdi, da je vedno vse isto, vseskozi spreminja. Ko smo pred 29 leti začeli z Lentom, je bil en manjši plavajoči oder pri Vodnem stolpu pa drugi pri Stari trti in to je bilo več ali manj to. Potem smo to razvijali, iskali nove lokacije, odkrili Minorite pa Stari radio, Žički dvor in še kaj. Vse te lokacije so bile zapuščene, treba jih je bilo urediti, vse smo delali sami. Potem so se nekatere od teh lokacij kasneje etablirale, prenovile in smo jih morali spet zapustiti, najti nove. Potem pa načrtovanje vsebine, programov ... Denimo gledališče, s katerim se sam pretežno ukvarjam, nekatere predstave nastanejo tik pred zdajci, če želiš biti aktualen, jih dobiš zadnji moment, kakšno drugo, denimo, rezerviraš že leto dni prej. Ena od zgodb Festivala Lent je tudi to, da smo vseskozi mestnim oblastem držali ogledalo, da se loti nekih obnov. Mislim, da smo k temu dodali neki svoj kamenček v mozaiku."
Kako izgleda vaš tipični dan, ko ni Lenta?
"Precej drugače kot pred leti. Danes vse delo nosiš kar v žepu, na telefonu imaš vso komunikacijo. Ogromno klicev, koordinacij, razmišljanja o vsebinah, urejanja logistike za predstave in dogodke, nenehni stiki s številnimi sodelavci, marketingom, stiki z javnostmi, tehniki, računovodstvom ... Na srečo delam v kolektivu, kjer se res dobro razumemo in ni nikomur nič težko narediti. Veliko je idej, o teh non stop debatiramo in jih po navadi tudi izpeljemo. Kar se pa Lenta tiče, ta se zame kot producenta konča praktično že pred začetkom. Vse, od podpisanih pogodb naprej, mora namreč biti končano že prej, da se potem aktivira tehnika, blagajna s prodajo kart, promocija ..."
"Vedno je balzam za dušo, če so prizorišča polna. Potem veš, da delaš dobro"
Zadnja leta je Narodni dom pod konstantnim pritiskom sprememb, ne le zaradi korone, ampak tudi zaradi župana.
"Tega smo vajeni. Festival Lent je živa materija, spremembe so stalnica in nas čakajo tudi v prihodnje. Drugo leto, denimo, bo verjetno šla v prenovo Dravska promenada, prav tako Rotovški trg, spet bomo, kot skoraj vsako leto doslej, iskali nova prizorišča. In to ni tako enostavno, kot si kdo misli. Mi si res želimo, in to se mi zdi najbolj bistveno pri vsem, kar delamo, ljudem dati občutek sproščenosti, optimizma, veselja. In to ne glede na vsebino. Čeprav še zdaleč ni nepomembno, kdo nastopa in kako kvalitetni so programi. Lani, ko festivala ni bilo mogoče izpeljati junija, smo pač skušali zadržati čim več nastopajočih in mislim, da se je na koncu vse skupaj izšlo zelo dobro. Letos smo spet v originalnem terminu, sproščajo se tudi ukrepi, seveda pod pogoji PCT, po trenutnih informacijah bodo prizorišča lahko 75-odstotno zasedena, kar ni tako slabo. Seveda so še vedno določene težave, na rock koncertih bi bila denimo stojišča še kako dobrodošla. Bomo pa letos zgodbo nadgradili, šest petkov po festivalu bomo ponovno obudili balkone, ki smo jih začeli iz nekega revolta. Konec avgusta bo potem sledil še en sklop koncertov, Dubioza in Šulić, dogovarjamo pa se še za nekatere stvari, a naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Ne pozabimo tudi na Operno noč, kjer smo koproducenti, pa vikend zatem bo bobnarski spektakel, ki ga pripravljamo skupaj z Markom Soršakom - Sokijem. Čez celo poletje bodo v Mestnem parku tudi nedeljski koncerti in poletni Art kamp. Kar pa se župana tiče, mesto se prenavlja, Glavni trg je lep, marsikaj se izboljšuje. Župan tudi nima nekih afer, kar mi je zelo všeč. Lahko bi morda debatirali o njegovem načinu dela, ampak to je stvar vsakega posameznika in njegovega pogleda. Kot so različni pogledi na to, kakšen naj bi bil Festival Lent. Zato pa smo tu, da se pogovarjamo in pridemo do rešitev, ki bodo dobre ne za nas ali občino, ampak za mesto, za Mariborčane. Kritike so dobrodošle, če so dobronamerne, konstruktivne. Je pa res, da se v Mariboru pogosto kritizira kar na pamet, ne da se ponudi kakršnekoli boljše rešitve."
Kolone čakajočih na vstopnice so vas verjetno razveselile?
"Vedno je balzam za dušo, če so prizorišča polna. Potem veš, da delaš dobro."
Koliko ljudi pravzaprav dela, da se na koncu pod streho spravi prireditev, kot je Festival Lent?
"Nimam pojma, verjetno stotine. Tu nismo le zaposleni v Narodnem domu in nastopajoči, tu je ogromno zunanjih sodelavcev, mi nimamo kapacitet, da bi lahko vse odre postavili sami, jih tehnično opremili, ozvočili, potem so tu še varnostniki, novinarji, snemalci, fotografi, gostinci, reševalci, cel kup študentov, pa ne nazadnje delavci Snage, ki počistijo vsa prizorišča. Nemogoče se je zdaj spomniti vseh. Da vse to teče kot naoljen stroj, je potrebno ogromno sodelovanja, komunikacije, na srečo je precej ekip po posameznih programskih sklopih oziroma prizoriščih relativno stalnih, izkušnje tu res veliko pomenijo."
Bi v letošnjem programu, v vaši produkciji, izpostavili kaj prav posebej?
"Moja odra sta Minoriti in Vetrinjski dvor - program za otroke, komedije, ki jih ponujamo, pa so vse po vrsti vrhunske. Avdicijo ljudje verjetno že poznajo, Ženske je nova predstava z Natašo Barbaro Gračner, Katarino Čas, Deso Muck ..., potem je tu še Janez Novak s Tošem in Slakonjo, zdaj pa vi izpostavite katero, če lahko."
V 29 letih se je verjetno nabralo veliko anekdot, povezanih s festivalom ...
"Haha, spomnim se jih dosti, ampak samih takih, ki niso za javnost."
Festival bo drugo leto praznoval 30-letnico, sredstva zanj pa se krčijo. Kako to sprejemate v Narodnem domu?
"S težkim srcem. Festivali so industrija, če vanje vložiš malo, dobiš malo ven. Če vložiš zelo malo, ven na koncu ne dobiš več nič. Tu zdaj ne bomo odkrili tople vode, študije so narejene in znane, kot tudi multiplikatorji učinkov glede na vložek."
Si obetate kaj tudi od novih vladnih bonov?
"V času Lenta zanesljivo ne, ker zadeve zamujajo. Bolj računamo, da bo jeseni kdo z njimi kupil vstopnice za naše redne programe, abonmaje, morda že avgusta za prej omenjene koncerte. Lepo bi bilo, če bi Mariborčani tudi na ta način podprli domačo sceno. Veseli bomo vsakega."
Kakšna je vaša želja za Maribor?
"Da bi bilo mesto prijazno do ljudi, optimistično, da bi v svojem razvoju dosegalo to, kar lahko dosega, ker potencial ima izjemen. Pa da bi imeli delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, da bi bile plače spodobne za življenje in bi mladi lažje prišli do stanovanj. Želim, da Borisu Krabonji, našemu UPorniku, ne bi bilo treba več delati ali vsaj ne garati tako kot zdaj. Kam se bo vse skupaj obrnilo, pa bomo šele videli. Pred korono smo namreč bili že na zelo dobri poti, mesto je oživelo, tudi turistov je bilo vedno več, a se je zdaj vse skupaj ustavilo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
