Dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica inštituta za medijske komunikacije pri Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je v dvorani Antona Trstenjaka na rektoratu v četrtek opoldne izvedla inavguralno predavanje ob izvolitvi v naziv redne profesorice. Predavanje je naslovila "Neizmerljiva moč medijskih vsebin: sodobni izzivi in poslanstvo medijev v digitalnem okolju." Že v uvodu je Suzana Žilič Fišer, po osnovni izobrazbi novinarka, opozorila na odgovornost vseh, ki delujemo v javnem prostoru, pri uporabi besed, ki "so orožje", in ob nastopih v množičnih medijih. "Vsak ima pravico do lastnega mnenja, nima pa pravice do lastnih dejstev," je citirala, ko je orisala zahteven čas za medije v tako imenovani postresničnostni družbi, v času, ko je zaupanje v novinarstvo in medijske organizacije močno erodiralo. Ključne vrednosti medijev so še vedno verodostojnost, kredibilnost in relevantnost, meni. V vztrajanju na tej poti vidi tudi dolgoročno edino vzdržno preživetveno strategijo in perspektivo tradicionalnih medijev, četudi ta hip morda ne prinaša visokih in hitrih profitov.
Ali družbeni mediji izboljšajo našo informiranost?
Slabo je, tako Žilič Fišer, ko FB-zgodbe postanejo TV-novice, krepi se zmeda, kdo (vse) je novinar, ustvarjalec vsebin. Družbeni mediji vse bolj določajo našo realnost, definirajo, kaj je danes dogodek, a novopečena redna profesorica opozarja: "Uporaba družbenih omrežij, kjer kroži veliko informacij, ne izboljša nujno kakovosti informacij, s katerimi razpolagamo, naše informiranosti, ampak z njimi le krepimo svoja stališča. Kar krepi polarizacijo družbe." Javnost se fragmentira, na drugi strani pa na zahtevnih in zapletenih trgih poteka konsolidacija in koncentracija medijev, nastajanje novih monopolov in mrež. Ključno vprašanje pri nalogah in poslanstvu medijev je še vedno, kaj je javni interes. Odgovori, da je to konvergenca javnega dobrega in javnega servisa. Mediji imajo še vedno množico pomembnih ciljev v sodobni družbi, zato mora njihovo delovanje temeljiti na določenih pravilih in normah, velja za javne in komercialne medije. "Javni servisi so potrebni in pomembni, to kažejo tudi raziskave," poudari na predavanju.
Pasti in priložnosti digitalizacije
Glede na novonastale specifike in zahtevne okoliščine medijskega trga je pomembna poanta tudi, kako ga regulirati. Ravno sedaj pri nas poteka javna razprava o zakonu o medijih in Suzana Žilič Fišer upa, da bo prišlo čim več relevantnih pripomb, ki bodo tudi upoštevane, da bodo na koncu nove zakonske rešitve kakovostne. V stremljenju k boljšemu medijskemu prostoru potrebujemo odgovorne medijske delavce, odgovorne medijske lastnike ("kar zveni v našem kontekstu precej utopično"), ustrezno medijsko pismenost in opolnomočenost, je naštela. Digitalna transformacija medijskega prostora prinaša pasti in izzive, med njimi tudi vprašanje monetizacije kakovostnih vsebin. Žilič Fišer ob tem opozori, da se bodo občinstva morala zavedati, da bo kakovostno novinarstvo potrebno finančno podpreti oziroma plačati.
"Če je veliko slabega in nevarnega, pa je v digitalizaciji tudi ogromno pozitivnega, veliko priložnosti, možnosti inovacij, sodelovanja, inkluzivnosti publike in personalizacije zgodb, raziskav, vzpostavitve novih formatov," meni. V tem digitalizacijskem času zatorej vidi predvsem novo možnost za revitalizacijo RTV, in sicer če bo ohranila in postavljala standarde verodostojnosti in profesionalizma. Za nacionalko seveda ne smejo prevladati komercialni kriteriji, denimo diktat gledanosti, a vseeno medij ne more in ne sme biti sebi v namen, ampak mora ciljati na to, da ga ljudje spremljajo, to velja tudi za javne medije. V nekoliko bolj osebni referenci, kjer je pojasnila, zakaj je postala novinarka, smo slišali, da je verjela, da mediji svet spreminjajo na boljše, da lahko premikajo stvari. To še vedno verjame, a vidi vzajemno odgovornost medijev in družbe.
Kdo vse je poslušal
Uvod v predavanje redne profesorice Suzane Žilič Fišer je imel komunikolog in podjetnik, strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Dejan Verčič, sicer pa smo v polni dvorani videli veliko znanih obrazov: poleg rektorja UM Zdravka Kačiča še nekdanjega rektorja UM, zdaj predsednika Alme Mater Europaeae Ludvika Toplaka, profesorja Šimeta Ivanjka, akademika Željka Kneza, ekonomista Bogomirja Kovača in druge univerzitetnike, direktorja SNG Maribor Danila Roškerja, nekdanjega politika Rudija Mogeta, direktorja Triglava v Mariboru Uroša Skuhalo, direktorja pri Radiu City Bora Greinerja, nekdanjega diplomata, novinarja in urednika Večera Milana Predana ter novinarko, urednico Darko Zvonar Predan, odgovornega urednika TV Maribor Tomaža Karata in vodjo regionalnega centra Mateja Žunkoviča, direktorja ZD Adolfa Drolca Jernerja Završnika, pa seveda tudi moža nove redne profesorice, direktorja Surovine Jureta Fišerja ... Mestne oblasti je predstavljal podžupan Samo Peter Medved, prišel je tudi mestni svetnik Boštjan Klun.
