(INTERVJU) Andrej Perko: Odnos zdrži le, če se odločiš in garaš zanj

Urška Kereži
01.03.2020 17:18

Psiholog dr. Andrej Perko ti, kot njegov nepozabni učitelj dr. Rugelj, ponudi le dve možnosti - lahko me ljubiš ali sovražiš. V vsakem primeru po pogovoru vsaj še nekaj dni premlevaš njegove besede.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Perko
Robert Balen

In nekatere si zapomniš za vse življenje. Kot ozdravljen alkoholik je namreč slečen vseh iluzij, zato se zdi, da mu nič človeškega ni tuje. Je strokovnjak trdnih prepričanj, ki plava proti toku in pove, kar misli. Jasno, pošteno, direktno.

Kaj se dogaja? Smo res že izgubili vse kompase? Ker zdi se, da povsod govorimo in poslušamo samo še o patologijah.
"Drži, danes na vse pojave v družbi in tudi na medsebojne odnose gledamo samo še s strani patologije ter ob tem vijemo roke. A poznam mnogo družin, parov, ki se trudijo in dobro vedo, kaj hočejo, toda teh zdravih jeder, ljubečih zakoncev ne opazimo več. Seveda je patologije morda več kot nekoč, verjamem pa, da je bila v časih mojih staršev in starih staršev drugačna oziroma se je kazala v drugačni obleki. Le klinična slika se torej spreminja. Če smo konec 19. stoletja do začetka 20. in vse do 50. in 60. let govorili o nevrozah, se je nato oblikovala tako imenovana narcistična kultura, ki se razvija še danes. V okviru te lepo uspeva druga vrsta patologije, to so motnje osebnosti ali, preprosto rečeno, psihopati. In medtem ko je sprva prevladoval notranji konflikt med dovoljenim in nedovoljenim, kar lahko vodi v nevrozo, je po 60. letih preteklega stoletja v družbi začel prevladovati individualizem, ko se posameznik sprašuje, kdo je in kaj dosega, ter svojo vrednost vidi le v tem, ali je pomemben oziroma uspešen v očeh drugih ljudi."

In paradoksalno - z rojstvom narcistične kulture se samo še bolj odtujujemo od sebe, narave in družbe.
"Absolutno! Ker nismo vzgojeni oziroma se ne vzgajamo v potrpežljivosti, odrekanju, sprejemanju trpljenja in sposobnosti prilagajanja potrebam drugih, dostikrat vidimo samo sebe, svojo bolečino in se nismo sposobni vživeti v svet in doživljanje naših najbližjih. Zato tudi ne znamo reševati zapletov, napetosti, konfliktov, tako notranjih kot v odnosu z drugimi, umik in beg, tudi pred sabo, pa vidimo kot najboljšo pot reševanja problemov - ker je pač najlažja. A človek se uresniči in dopolni šele v odnosu. V paru."

Andrej Perko
Robert Balen
Andrej Perko
Robert Balen
Andrej Perko: "Ne vzgajamo v potrpežljivosti, odrekanju, sprejemanju trpljenja in sposobnosti prilagajanja potrebam drugih." 
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta