(INTERVJU) Boris Železnik: Nimamo časa za iskanje okostnjakov

Pred prihodom na mariborsko občino ste večino kariere delali pri policiji, ampak diplomirali ste leta 1990 na Mornariški vojaški akademiji v Splitu. Kako se mladi Mariborčan odloči za ta študij?
"Kot otrok sem sanjaril o morju, pomorstvu, in ko sem končal srednjo šolo v Mariboru, sem kandidiral za vojaško akademijo. Morda malo v šali, ampak v tistem obdobju je v naše kinematografe prispel film Top gun in vsi smo bili navdušeni nad belimi uniformami, morjem, letali ... Šlo je za uresničitev mladostniške želje. Ko sem prišel v krog vojaškega izobraževanja, je bila realnost precej drugačna od filma. Veliko truda, odrekanja in samodiscipline je bilo potrebno, da sem diplomiral. Ko sem končal usposabljanje za podmorničarja, sem prevzel aktivno dolžnost na podmornicah jugoslovanske armade kot tretji častnik vse do leta 1991, ko je Jugoslavija začela razpadati. Tedaj sem sprejel odločitev, da sem najprej Slovenec, domoljub, in sem se ob osamosvojitvi pridružil teritorialni obrambi in kasneje slovenski vojski. Sem veteran vojne za Slovenijo."
Od leta 1993 ste nato delovali pri policiji. Do letos.
"Leta 1993 sem našel izziv v organih za notranje zadeve, kar je bilo delno povezano tudi s tem, da je bil moj oče miličnik. Prvo zaposlitev sem dobil v policijski akademiji, kjer sem se ukvarjal z usposabljanjem nabornikov, ki so želeli vojaški rok odslužiti v policiji. Po nekaj letih dela v učnih ustanovah sem čutil, da mi manjka pravih operativnih policijskih izkušenj. Na lastno prošnjo sem bil premeščen na območje policijske uprave Maribor, kjer sem začel delati kot pomočnik komandirja na policijski postaji Lenart. Kariero sem nadaljeval na policijski postaji Mariboru I v Vošnjakovi, leta 1998 pa me je generalni direktor imenoval za komandirja Policijske postaje Maribor II. Takrat sem dopolnil 30 let in sem se prvič srečal z bolj kompleksnim sistemom, ki ga je bilo treba voditi in upravljati. Še preden sem sprejel to funkcijo, si štejem v čast, da sem bil skupaj s kolegom Zvonetom Zinrajhom izbran med prvimi slovenskimi policisti za sodelovanje v mednarodnih policijskih operacijah. Prva operacija je bila Albanija, ki je v letih 1997 in 1998 doživljala krizno obdobje. Leta 2003 sem bil izbran za vodjo slovenskega policijskega kontingenta v mednarodni civilni misiji na Kosovem. Po vrnitvi sem zaradi izkušenj dobil delovno mesto na generalni policijski upravi, kjer smo pripravljali izhodišča za delovanje slovenske policije v mednarodnih civilnih misijah in operacijah, ukvarjal sem se s sistemskimi in strateškimi vprašanji. V letih 2008 in 2009 sem bil kot vodja slovenskega policijskega kontingenta napoten za eno leto v Bosno in Hercegovino. Ves čas svoje kariere sem se moral izobraževati, sodeloval sem na različnih usposabljanjih s področja vodenja, načrtovanja, strateškega dela in kriznega upravljanja. Ko sem se vrnil iz teh misij, se mi je zgodila najlepša stvar v življenju, postal sem oče. Odsotnost od doma je bil prevelik davek, zato sem bil na svojo prošnjo leta 2011 premeščen na policijsko postajo na Ptuju, katero sem vodil zadnjih sedem let. Do ponudbe župana Arsenoviča, da sodelujem z njegovo ekipo."