V prvih treh letih delovanja Doma pod gorco se je zamenjalo več direktorjev, nato je na čelu prišel Gregor Žigon, ki je takrat štel šele 34 let. Preden je tukaj postal direktor, je bil Mariborčan vodja Hotela Sava v Rogaški Slatini, imel je tudi svoje podjetje.
Kako se kot mlad človek počutite v tej vlogi?
"Odlično, pisano mi je na kožo. Dnevi v domu so vsak dan drugačni - veseli, tudi žalostni, ko čutim stiske stanovalcev in svojcev. Vse, kar sem se v življenju naučil in izkusil, mi sedaj zelo koristi. Vodenje doma je zahtevno in odgovorno delo, stanovalci od direktorja upravičeno pričakujejo, da je tudi njihov zaveznik in človek, na katerega se lahko zanesejo. Veliko ljudi je bilo presenečenih nad mojo odločitvijo, saj sem bil uspešen v vseh prejšnjih službah. A prevladal je notranji občutek, da je to zame, saj sem se od nekdaj ujel s starejšimi. Obenem je tu tudi drugačna energija, ki ti jo dajejo stanovalci. Ne znam opisati tega občutka. Prinaša ga pristen stik in njihove življenjske zgodbe so zame posebna vrednota in darilo."