(INTERVJU) Direktor Lekarn Maribor Albin Turk: Ohraniti Farmadent za vsako ceno nima smisla

Znani so lanski poslovni izidi. Kako so v epidemičnem letu poslovale Lekarne Maribor?

"Epidemija je vplivala na vse nas, pa tako tudi na lekarne. Prvi vtis je bil, da če kdo, potem bodo služile lekarne, ampak ni bilo tako. Pred lekarnami je res bila gneča, a ne zaradi povečanega obiska, ampak zaradi omejitve vstopa, v vrstah pred lekarnami so stali le tisti ljudje, ki so določena zdravila potrebovali nujno. Nekdo, ki je imel glivice na nohtih, pač ni stal v vrsti pred lekarno, da bi kupil sredstvo za preprečevanje glivičnih obolenj. Še večjo škodo je lekarnam povzročil odlok ministrstva za zdravje ob začetku epidemije, ko je zaradi strahu, da bi prišlo do pomanjkanja zdravil na trgu, omejilo izdajo zdravil na recept za največ enomesečno terapijo in zdravil brez recepta na eno škatlico na pacienta. Ukrep je trajal dober mesec, promet Mariborskih lekarn je bil zaradi tega manjši za dober milijon. Ob tem so številni pregledi in posegi v ambulantah in bolnišnicah odpadli, zato je manj ljudi potrebovalo zdravila, velik izpad prometa smo imeli tudi na področju prehranskih dopolnil, razen tistih za dvig imunskega sistema. Ljudje so težili k temu, da se zaščitijo pred prehladi, virusi. Prav tako se nam je pri prometu poznalo dejstvo, da je bilo to zimo bistveno manj prehladnih obolenj in gripe. Te praktično sploh ni bilo."

Kaj konkretno pravijo številke?

"Kljub vsemu omenjenemu smo nadaljevali trend rasti iz leta 2019, ko smo prvič v zgodovini presegli 50 milijonov evrov prihodkov, lani smo jih imeli 54,45 milijona. Na izid so sicer v veliki meri vplivali finančni prihodki, lani smo namreč imeli večje izplačilo premij življenjskih zavarovanj, ki so bila sklenjena že pred leti. Poslovni prihodki so se povišali manj, nanje pa so potem vplivali tudi dodatki za delo v izrednih razmerah, vendar se je to seveda v enaki meri poznalo tudi na odhodkovni ravni. Čisti presežek lanskega leta je tako bil 1,54 milijona evrov. So pa bili zaradi epidemije višji tudi odhodki, predvsem zaradi stroškov z zaščitno opremo za zaposlene, da smo lahko normalno zagotavljali servis občanom - od varovalnih stekel, razkužil, razkuževanja prostorov ... Na srečo smo sprejeli ustrezne ukrepe, okužb zaposlenih praktično nismo imeli, nobene lekarne nam ni bilo treba zaradi tega zapreti. Nekaj časa je bila zaprta le Lekarna Center, a zaradi preventive, da bi lahko, če bi v kateri od lekarn prišlo do okužbe, takoj odprli to lekarno in zdravila izdajali nemoteno."

To, da ni prehladnih obolenj in gripe, se v poslovanju lekarn pozna tudi letos.

"Pri tem je treba vedeti, da je bilo januarja in februarja lani, torej pred epidemijo, izjemno veliko prehladnih obolenj. Promet je bil bistveno večji kot v letu 2019. Letos v primerjavi z lani predvsem pri prehladnem delu beležimo tudi za 20 do 30 odstotkov manjšo prodajo, pri nekaterih segmentih tudi do 40 odstotkov manjšo."

To je ogromen izpad prihodkov.

"Drži, smo pa že v letnem planu predvideli, da bodo prihodki letos nižji kot lani. Kolikšen bo izpad na koncu leta, je zdaj še nemogoče reči. Tudi proizvajalci zdravil, s katerimi smo v rednem stiku, pravijo, da imajo v tem segmentu izpad do 40 odstotkov."

Kljub dobremu poslovanju pa sta oba reprezentativna sindikata nezadovoljna. Predvsem zaradi 1,5 milijona evrov, ki so vam jih vzele občine ustanoviteljice ...

"Sklep o izplačilu presežka, ki so ga sprejeli ustanovitelji, je v skladu z zakonom o lekarniški dejavnosti. To je treba nujno povedati. Nič ni sicer narobe, da sindikati odreagirajo tako, kot so. Občutek, da jim je nekdo vzel nekaj, kar so sami ustvarili, razumem kot pripadnost zavodu. Tudi zaradi takega odnosa zaposlenih dobro poslujemo. Vendar ustanovitelji še nikoli niso posegli denimo v plače zaposlenih, ki so dobre. Prav tako so za svoje delo nagrajeni iz tržnega dela, iz katerega se jim vedno izplačuje maksimalen delež v skladu z zakonodajo. Ob tem tudi ne drži, da so ustanovitelji kakorkoli ogrozili poslovanje lekarn, v nobenem pogledu niso posegli v plan investicij. Zakonodaja nam narekuje, da iz presežka zagotavljamo sredstva za solventno in likvidno poslovanje zavoda, za investicije in razvoj kadrov, in to tudi počnemo. Ob tem je prav tako treba imeti pred očmi, kam bo občina ta denar dala. Že lani smo tako v lekarnah kot na mariborski občini imeli inšpekcijo urada za nadzor proračuna in ugotovila ni nobenih prekrškov, denar je torej bil porabljen tako, kot to zahteva zakonodaja. Osebno menim, da je za Mariborčane to, da bo denar lekarn šel za širjenje mreže, torej v zdravstveni postaji Tezno in Jezdarska, dobra odločitev. Verjamem, da bo župan Arsenovič to realiziral, ob tem se je osebno zavzel za to, da bo naša lekarna umeščena v enoto na Jezdarski, kar prej ni bilo predvideno."

Boste zaradi širitve mreže v prihodnosti tudi dodatno zaposlovali?

"Težko rečem, verjetno bo šlo bolj za prerazporeditve. Zaradi dveh novih lekarn se odjem zdravil in drugega ne bo povečal, se bo pa izboljšala dostopnost. Pacienti v teh dveh zdravstvenih domovih bodo zdravila lahko dobili na istem mestu, kjer bodo obravnavani."

Kaj pa je za lekarne pomenila odločitev ustanoviteljev, da prodate delnice Krke?

"V tem primeru ni šlo za odločitev ustanoviteljev, ampak je to narekoval leta 2017 sprejeti zakon o lekarniški dejavnosti, ki je lekarnam prepovedoval naložbe v farmacevtsko industrijo. So pa ustanovitelji takrat sprejeli odločitev, da se ta denar, šlo je za okrog dva milijona evrov neto, izplača njim. A drži, da je to vplivalo na kapital zavoda, v bilanci stanja se to seveda pozna. Se pa, konec koncev, v bilanci stanja pozna tudi dejstvo, da smo istega leta na ustanovitelje prenesli še lastništvo Farmadenta. A ko govorimo o kapitalski bilanci, se je treba vprašati tudi, čigavo pa to je. Če je lastnik občina in ti nanjo preknjižiš nek kapital, je to še vedno od občine. Pogled farmacevtov je v tem primeru, bi rekel, emocionalen, če pogledam na to kot gospodarstvenik, pa tu ne vidim problema. Prej je imela občina kot lastnik ta kapital v lekarnah posredno, potem pa pač neposredno. Poslovanja lekarn to torej nikakor ni slabilo. Seveda bi si v lekarnah želeli imeti ta dva milijona evrov za lastni razvoj, ampak ta nam je tudi brez tega zagotovljen. Ob tem je seveda treba vedeti, da so interesi lastnika pač širši, kot interesi zgolj lekarn."

Katere so največje potrebe lekarn, kam bi vlagali, če bi ta denar imeli?

"Lekarne so zelo dobro opremljene, ker je bilo denarja na voljo dovolj, smo jih posodabljali sproti. Problem, ki ga vidim, je v odloku o ustanovitvi zavoda. Ta nam namreč trenutno otežuje širitev mreže v sosednje občine. Morate vedeti, da imamo mi lekarne, kar se občin ustanoviteljic tiče, samo v Mariboru, ne pa denimo tudi v občinah Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Duplek, Miklavž in Starše."

Ustanovitelji torej ne poskrbijo, da bi lahko lekarniško dejavnost izvajali tudi pri njih?

"Gre za zatečeno stanje, ki sem ga podedoval že ob prihodu v lekarne leta 2013. V vseh teh občinah so imeli takrat koncesionarje. Zakaj je to bilo tako, ne vem, kot pravijo nekateri župani, naj tudi Lekarne Maribor takrat ne bi imele interesa tam vzpostaviti svojih lekarn. Danes je z zakonom o lekarniški dejavnosti občinam podeljena pravica in obveznost, da na svojem področju organizirajo lekarniško dejavnost zavoda, katerega ustanoviteljice so. Je pa res, da nekateri drugi dejavniki istega zakona tega ne omogočajo. Prav tako ni jasno, kaj s koncesionarji. Jasno je namreč, da teh ne morejo kar čez noč vreči ven. Po drugi strani pa nam ta isti zakon povzroča še drug problem. Lekarne Maribor imamo denimo svoje lekarne v občinah, ki pa niso naše ustanoviteljice, v Šentilju, Lenartu, Lovrencu in Rušah. V teh štirih občinah zakon ni verificiral teh lekarn kot lekarn, ki so v sklopu zavoda, medtem ko koncesionarje je. Tudi to je razlog, da je bila vložena pobuda za spremembo zakona. Mi bi namreč lekarniško mrežo najlažje širili v okoliške občine, tudi v teh občinah imajo potrebe po dodatnih lekarnah, a mi glede na zakon ne moremo odreagirati. Zato bi morali spremeniti odlok in omogočiti občinam, kjer imamo lekarne, da preidejo med naše ustanovitelje."

​Zadeva je zelo kompleksna.

"Drži, uskladiti bo treba precej stvari. Ob tem naj povem, da so župani občin ustanoviteljic, kjer nimamo lekarn, naklonjeni vzpostavitvi naše lekarniške mreže v njihovih občinah. V Mariboru kaj dosti možnosti za širitev naše mreže ni. Poleg nas je tu še šest koncesionarjev. Zakaj so jim bile podeljene koncesije, težko rečem, te odločitve so bile sprejete že pred nastopom tako sedanjega kot prejšnjega župana."

Je pa trenutno v teku prenova druge največje lekarne v državi, dežurne lekarne pri UKC Maribor.

"To je daleč največja lekarna v mestu, ustvari več kot milijon evrov prometa mesečno. Prenovo smo začeli načrtovati že leta 2017, potem pa smo imeli tudi malo sreče, saj smo lahko odkupili prostore neposredno nad lekarno. Gradbeno-obrtniška dela nas bodo stala nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, celotna prenova z opremo za laboratorij in skladiščem vred pa dobra dva milijona. Prenova je bila nujna, ker prostori niso več ustrezali zahtevam zakonodaje, in če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bo končana julija. Kaj točno bomo po odprtju s prostori nadomestne lekarne na Trgu revolucije, se še nismo odločili, vsekakor pa jih bomo, glede na to, da smo jih morali usposobiti, namenili kaki dejavnosti."

Maribor je včasih imel verigo, začela se je pri lekarnah, nadaljevala pri veletrgovcu z zdravili Farmadentu in končala pri proizvajalcu zdravil Marifarmu. Obe podjetji sta bili nekoč v lasti lekarn. Marifarm je prodan, Farmadent tudi gre po tej poti.

"Odločitev za ustanovitev Marifarma kot galenskega laboratorija za lekarne je bila napačna. Tu je šlo v bistvu za farmacevtskega proizvajalca, ki niti po zakonodaji niti po videnju farmacevtov ne more biti galenski laboratorij. Količine, ki jih lahko ti proizvedejo, so z zakonom omejene, tu se takoj pojavi vprašanje ekonomike. Kot ekonomist se pod to ne bi nikoli podpisal. Še dobro, da nam je uspelo Marifarm prodati farmacevtski firmi. Če nam to ne bi uspelo, bi tu imeli prazno stavbo. Farmadent, takšen, kot so ga ustanovile lekarne, pa je kot velegrosist prerasel svoje okvirje. Da bi lahko uspešno rasel, bi potreboval vsaj deset milijonov za novo skladišče, brez katerega največjima konkurentoma, Kemofarmaciji in Salusu, enostavno ne more parirati. Obstajata torej samo dve možnosti, ali občine ta denar zagotovijo ali pa prodaja."

Kaj bi torej sporočili tistim mestnim svetnikom, ki pravijo, da je Farmadent še vedno kura, ki nese zlata jajca?

"Da je to kuro treba hraniti ali pa jo dati v pisker in skuhati dobro juho."

Krešejo se tudi mnenja, koliko je Farmadent sploh vreden.

"V vašem časopisu sem prebral mnenje nekega ekonomista, da bi morala občina zanj dobiti vsaj 20 milijonov evrov. Moj komentar je bil, da mu prodajo prepustim takoj, pri čemer mu brez težav prepustim četrtino zaslužka. Ohraniti Farmadent za vsako ceno nima nobenega smisla."

Lekarne s Farmadentom ustvarite za kar dobrih 30 milijonov evrov prometa. Bi prodaja za vas imela posledice?

"Če se Farmadent proda strateškemu partnerju, ki bi omogočil razvoj podjetja, to za lekarne ne bi bilo slabo. To bi nam vsekakor olajšalo naročanje. Če bi ga kupil nekdo, ki ga zanima samo tržni delež, pa verjamem, da tudi to na nas ne bi imelo kakega vpliva. Vsekakor se zdravila ne bi podražila, ker cene zdravil na trgu regulira Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, in ne veletrgovec ali lekarne. Ob tem nam je velegrosist po zakonodaji dolžan zdravila zagotavljati v zakonsko določenem času. Za Maribor bi po svoje bilo dobro, da bi imel na enem mestu lekarne, velegrosista in proizvajalca zdravil, vendar je bilo v preteklosti narejenih preveč napak."