(INTERVJU) Gledam le interes Maribora, ne interesov strank

Po več letih praznine, ko Maribor ni imel mestnega arhitekta in tudi ne urbanistične komisije, ki bi jo župan resnično upošteval kot svoje posvetovalno telo, je zdaj zakon občini naložil imenovanje občinskega urbanista. Mesto je zasedel arhitekt, mag. Tomaž Kancler, ki vidi precej možnosti za boljše urejanje prostora in s tem mesta.
Nekateri, ki vam sicer ne oporekajo strokovnosti in usposobljenosti, so ocenjevali, da je bil razpis nekoliko netransparenten, ker ni bilo izrecno zapisano, da gre za občinskega urbanista.
"Sam sem razpis zasledil in ne vem, zakaj bi se ukvarjal s tistimi, ki ga niso. Iz razpisnih pogojev je bilo nedvoumno prepoznati, da išče Mestna občina Maribor strokovnjaka, ki bi lahko opravljal naloge občinskega urbanista. Za tistega, ki ne pozna zakonodaje, pa še morda ne izpolnjuje vseh kriterijev, pa ni bil izbran, je bil razpis nekoliko netransparenten. Veste, nekateri zmeraj problematizirajo in iščejo probleme, ne vidijo pa, da jih je treba reševati."
Zakaj ste se prijavili?
"S stanjem v mestu nismo vedno zadovoljni, to pa je funkcija, na kateri lahko prav tako veliko narediš in je hkrati zelo odgovorna. Imam vizijo in pripravljen sem delati za mesto. Seveda pa bom lahko uspešen le, če bom naletel na pripravljenost župana, mestnih služb, mestnega sveta. Odločitev za prijavo na razpis sicer ni bila lahka. Od aprila leta 2013, ko sem bil kot podžupan v skladu z zakonom odpuščen, sem delal kot samostojni arhitekt v svojem biroju. Po bolezni in političnem vakuumu se je bilo sicer težko postaviti na noge, toda potem je biro začel dobro delati. Zakon sicer dopušča, da ohraniš svojo gospodarsko dejavnost, a bo to zelo težko. Dela je ogromno in veliko nas še čaka."
​Zakon o urejanju prostora urbanistu daje široke naloge. Od strateškega načrtovanja posegov v prostor do zadnje podrobnosti, kot je videz košev ali uličnih svetilk. Kako boste vse to opravljali?
"Moj glavni cilj je, da se vsak poseg, sprememba v prostoru, predhodno sreča z institutom občinskega urbanista. Da to ne bo več prepuščeno zasebnim interesom investitorjev ali pa projektantom, ki dobijo nek segment mesta v urejanje. Ne morem očitati uradom, ki so doslej skrbeli za prostor, da tega niso počeli z dobro vero. Toda delali so vsak samo določen segment, niso bili povezani. Pripravili smo že osnutek kataloga mikro urbane opreme, pri čemer sta nam lahko vzor Mestni občini Ptuj ali Ljubljana, ki to že imata. V njem bodo med drugim zapisane zahteve, kakšne luči, koši so kje dovoljeni. Namen je, da so tudi prepoznavni za mesto. Tudi pri javnem naročanju bo to zaveza, ne bo več kriterij samo cena, kakor do zdaj.
Menim, da moramo končati upravljanje mesta in ga začeti načrtovati. Zdaj se je odbor za urejanje prostora, varovanje okolja in varstvo narave pri mestnem svetu, katerega predsednik sem bil, prepozno, šele ko so bili že v postopku javne razgrnitve, srečal z določenimi občinskimi prostorskimi načrti (OPPN). Seveda lahko tudi takrat izraziš pomisleke, toda ko nekdo začne razlagati o širših pozitivnih vidikih, delovnih mestih, si težko proti.
​Ključno je tudi, da obstoječe načrte vključuješ v prihodnje načrtovanje in da obenem že danes veš, kaj bo z določenim območjem, v katerega boš posegel. Da veš, kdaj bo denimo narejen preboj, podaljšek Ceste proletarskih brigad na Pobrežje ali vsaj, kdaj je predviden v državnih načrtih. Seveda je pri tem pomembno tudi, da je na ministrstvih in drugod dovolj posameznikov tudi s tega konca države, za kar bi morale skrbeti vse stranke. In če bomo tudi mi nadležni, v pozitivnem smislu, bomo prišli do rezultata."