(INTERVJU) Irena Španinger, direktorica JMSS: Denarja za neprofitne gradnje ni

Z vašim prevzemom JMSS Maribor se sklad po več kot desetletju zatišja podaja v nove investicije, ki pa so tržno naravnane in mimo osnovnega poslanstva sklada, to je skrb za socialno najšibkejše. Zakaj ob kroničnem pomanjkanju neprofitnih stanovanj - do leta 2025 jih mesto potrebuje vsaj dodatnih 600 - takšna usmeritev?

"Realna slika vseh skladov v Sloveniji je, da trenutne neprofitne najemnine ne zadoščajo niti za osnovno vzdrževanje stanovanj, kaj šele za dodatne investicije. Morate vedeti, da je povprečna najemnina na območju mesta Maribor 2,9 evra na kvadratni meter. S spremembo novele stanovanjskega zakona, ki je bila januarja že potrjena na vladi, marca pa naj bi jo obravnaval državni zbor, se bo situacija bistveno izboljšala, a spet ne do te mere, da bi ostajalo denarja za neprofitne gradnje. Te se bodo lahko začele izvajati šele, če bo stanovanjskim skladom uspelo vlado prepričati, da zagotovi sistemski vir financiranja skladov. Do takrat bomo mi gradili objekte za mlade in mlade družine s tržno najemnino, ker se lahko samo na ta način investicija pokrije, pa še nekaj denarja bo ostalo za najnujnejše vzdrževanje. Poleg tega želimo tudi pomladiti stanovanjski fond, katerega povprečna starost je 60 let, kar je grozno staro."

Bo spremenjena novela stanovanjskega zakona presekala vsaj vašo dolgoletno prakso prodaje javnih stanovanj, s čimer ste krpali svoj proračun, stanovanjski fond pa v zadnjih 15 letih zmanjšali že za skoraj 20 odstotkov?

"Nekoliko že. Novela namreč omogoča večje zadolževanje skladov, kar pomeni, da se bomo lahko zadolževali tudi za investicijsko vzdrževanje, kar pomeni, da ne bo več treba toliko prodajati."

Kaj pa, če država sistemskega financiranja na dolgi rok ne bo zagotovila? Kako boste potem dosegli, kot vam piše tudi v poslovnem načrtu, ohranjanje in celo izboljšanje stanovanjskega fonda?

"Če dolgoročno sprememb ne bo, bomo živeli s tem, kar imamo in poskušali čim bolj racionalno in optimalno poslovati."

Torej hirali še naprej.

"Tako je. Vendar to ne velja samo za mariborskega, ampak za vse slovenske stanovanjske sklade, z izjemo ljubljanskega, ki je od svoje občine dobro podprt. MOL je letos svojemu skladu namenila 14,5 milijona evrov (od tega 7,3 milijona za investicije, op. p.). To pa so že številke ... "

Najbrž je težko delati brez finančne podpore mariborske občine, ki vam za investicije ne prispeva ničesar, prav nasprotno, ob vsaki priložnosti vam celo zaračunava?

"Drži, to si moramo priznati, vendar Maribor je trenutno v takšni kondiciji, da si financiranja investicij javnega sklada, ne glede na to, da bi si tega želela, ne more privoščiti."

Se vam je z mariborsko občino uspelo dogovoriti vsaj to, da na vas, kot bi morala že zdavnaj, prenese okoli sto denacionaliziranih stanovanj, ki jih je prejšnje vodstvo želelo prodati za denarno korist občine?

"Prenos teh stanovanj je v zaključni fazi in bo izveden letos. Bodo pa na sklad prenesena samo zasedena stanovanja (teh je 20, op. p.). Nezasedena stanovanja pa ostanejo na občinah ustanoviteljicah in se bodo najverjetneje prodala."

Torej pri tem vprašanju ni bilo bistvenega premika, da bi torej prazna dotrajana stanovanja prodali vi in se tako vsaj malo finančno okrepili.

"Ne. Premik je ta, da se ta zgodba zaključi in se ne vleče več iz leta v leto."

Poleg izgradnje do 60 tržnih stanovanj za mlade v Dvorakovi 5-7, načrtujete tudi izgradnjo do dvanajst stanovanj za mlade na Vrbanski 10, na območju bivših prostorov MČ Koroška vrata. Kako daleč je ta projekt?

"Ta projekt je povsem v povojih. O njem smo se začeli pogovarjati, ker občina potrebuje eno od naših zemljišč na Teznu, v zameno pa bi nam dali med drugim to na Vrbanski 10. Razmišljali smo, kaj bi lahko tu zgradili, in po prvih ocenah bi to lahko bil blok z okvirno desetimi stanovanji za mlade in mlade družine, prav tako za tržno najemnino. Gre za top lokacijo v centru mesta in krasno priložnost. Smo pa se tudi pri tem projektu usmerili v mlade, ker v preteklem desetletju zanje ni bilo narejeno dobesedno nič in ker sledimo ciljem resolucije iz nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2015-2025."

Zakaj ste potem neprofitne razpise stanovanj za mlade, ki jih je uvedla vaša predhodnica, spremenili v tržne?

"Stanovanja, ki smo jih mladim ponudili s tržno najemnino, so bila namensko prenovljena za razpis in nismo razmišljali, da bi jih oddajali za neprofitno najemnino, ki ne pokriva niti stroškov vzdrževanja. So višje kakovosti, nanje pa se lahko mladi tudi ciljno prijavljajo, torej sami povedo, katero stanovanje jih zanima. Še vedno pa se imajo mladi možnost prijaviti na neprofitni razpis, na katerem lahko dosegajo določene bonus točke kot mladi in mlade družine. Je pa bilo na zadnjem razpisu za deset tržnih stanovanj za mlade več kot 60 vlog, kar nam daje signal, da potreba in interes sta, kar upravičuje naš namen izgradnje bloka v Dvorakovi."

Naslednje leto boste od Staninvesta prevzeli upravljanje svojih večstanovanjskih stavb, ki so v stoodstotni lasti sklada. Zakaj ta odločitev?

"Izhajamo iz tega, da stanovanjski sklad že ima službo, to je sektor za investicije in vzdrževanje, v okviru katerega so zaposleni referenti, ki se ukvarjajo z vsemi stanovanji in objekti, naročajo določene investicije in vzdrževanja, imajo fond izvajalcev, s katerimi sodelujejo ... Torej bi s prevzemom upravljanja delali tisto, kar v določeni meri že tako počnemo, na dolgi rok pa bi lahko tudi kaj prihranili. Na začetku bi zaposlili tri nove sodelavce, sčasoma pa, če bo zgodba šla po naših načrtih, gotovo še kakšnega, prevzeli pa bi tudi upravljanje vseh naših zgradb."

Kakšni so še vaši načrti s skladom?

"Predvsem želim, da postanemo aktivni soustvarjalec pri zagotavljanju primernega bivanja za občane tako mesta kot okoliških občin. In da bi šli po poti čim več investicij, seveda v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Na to pot smo se že podali pogumno. Najprej bomo končali projekt za mlade in mlade družine, nato pa postavili še temelje za bodoče investicije. Z občinama Rače - Fram in Hoče - Slivnica smo se recimo dogovorili, da bomo pomagali pri odkupu dveh stanovanj v občini Rače - Fram, v katerih je trenutno policijska postaja. Ministrstvo za notranje zadeve bi namreč rado gradilo nove prostore. Mi bi stare odkupili in tako pridobili dve neprofitni stanovanji. Izziv je še nadaljevanje reorganizacije sklada, da bi obstoječe kadre dvignili strokovno in bi sklad začeli dojemati ne samo kot del javne uprave, ampak tudi kot del gospodarstva."

Terjatve JMSS do najemnikov znašajo 1,8 milijona evrov, lani je bilo razpisanih 39 deložacij. V kolikšni meri je koronakriza stopnjevala socialne stiske vaših najemnikov?

"Lahko rečem, da večjih težav in stisk kot posledice epidemije ne zaznavamo. Najverjetneje, ker je vlada sprejela kar nekaj ukrepov za omilitev morebiti nastalih stisk. Opažamo tudi, da se finančna nedisciplina glede plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov ne povečuje. Res je, da sklad zelo dobro sodeluje z najemniki, jih sproti obvešča o nastalih dolgovih, poziva na razgovore, omogoča obročno odplačevanje in jim, kolikor se le da, pomaga. Največja težava za sklad so dolgovi, ki nastanejo kot posledica osebnih stečajev. S tega naslova smo v letu 2020 imeli za kar 166.000 evrov odpisov."

Na položaj ste prišli s podporo župana Saše Arsenoviča. Ste članica koalicijske SMC, enako predsednik nadzornega sveta Gorazd Škrabar. Je tudi to pripomoglo k temu, da boste kot ena redkih vodij javnih podjetij prejeli dodatek k plači do 600 evrov bruto mesečno?

"Z županom se poznava, zagotovo pa merilo za mojo izvolitev ni bila moja strankarska opredelitev. Tudi možnost izplačila dodatka za delovno uspešnost nima s tem nič. Razlog, zakaj sem dodatek predlagala, nadzorni svet pa je to odločitev sprejel, je zelo preprost - sklad zadnje desetletje in več ni imel nobenih projektov in investicij, pod mojim vodstvom pa imamo nastavljene projekte, kot so gradnja v Dvorakovi, vzpostavitev sistema upravljanja, gremo v popolno prenovo informacijskega sistema ... Ne nazadnje je tudi ministrstvo za javno upravo sprejelo odločitev, da smo direktorji glede možnosti izplačila dodatkov v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci v neenakem položaju in so neskladje odpravili. Tudi kolegi drugih stanovanjskih skladov prejemajo in so že v preteklosti prejemali ta dodatek za povečan obseg dela."

Koliko se sicer o načrtovanih projektih JMSS prej posvetujete z županom?

"Komunikacija z županom poteka na tedenski ravni, zelo dobro sodelujeva. Vesela sem, da so županovi cilji zelo podobni mojim, če ne identični. Z županom sva kompatibilna, imava izkušnje iz gospodarstva in podobno vidiva izzive v javni upravi. Krasno je, da imam na drugi strani glavnega šefa, ki me razume. Tako da veliko usklajevanj niti ni potrebno. Ne hodim pa k njemu in ga ne sprašujem, kaj lahko delam. Pri svojem delu sem neodvisna, tudi pritiskov ni."