Kljub temu da ste direktorica mestne uprave že eno leto, vas javnost še vedno ne pozna prav dobro.
"Sem rojena Mariborčanka, diplomirala in magistrirala sem na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Že kot študentka sem se izpopolnjevala v tujini, delala sem na Commerzbank v Dortmundu. Tam sem dobila prve delovne izkušnje z velikimi sistemi. Po vrnitvi v Slovenijo sem delala v Mercator Modni hiši, nato v Mercatorju v Ljubljani. Ker sem že v Dortmundu vsakodnevno porabila ogromno časa za pot na delo in nazaj, smo doma razmišljali tudi o selitvi v Ljubljano, a se srednji od treh sinov, ki je treniral nogomet pri NK Maribor, ni želel sprijazniti, da bi potem moral igrati za Olimpijo. Me je pa nato pot spet peljala v bančništvo, sprva v Raiffeisen banko in nato v Novo KBM. V obeh sem vodila večje število zaposlenih na različnih področjih."
Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? Na mesto direktorice mestne uprave ste namreč prišli iz mestnega sveta kot članica županove liste Arsenovič za Maribor.
"Prihajam iz gospodarstva, kjer se zavedajo, da so spremembe nujnost, da vodijo v napredek. Začutila sem neko željo stvari v tem mestu premakniti naprej, da bi se mesto končno postavilo ob bok po velikosti primerljivim, a uspešnejšim mestom. Zakaj prav Arsenovičeva lista? Ker se mi je zdelo, da bo z ljudmi, ki jih je v listi zbral sedanji župan, to mogoče realizirati."
V politiki niste ostali prav dolgo, niti eno leto ne, ko ste na županovo željo prevzeli vodenje mestne uprave. Z javno upravo sicer niste imeli nobenih poprejšnjih izkušenj.
"Drži, javna uprava je bila zame novost. Funkcijo sem prevzela iz osebnega izziva, verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami, ki sem jih pridobivala tudi v mednarodnem okolju in večjih sistemih, uspešno pripomorem k vodenju občine."
"Doslej težav, ki bi izvirale iz tega, da sta nekatere kadre zaposlila bivša župana, nisem opazila"
Vodenje uprave ste prevzeli tik pred prvim valom epidemije. Koliko je to vplivalo na delo občine?
"Drži, funkcijo sem nastopila 17. februarja lani, odzvati se je bilo treba izjemno hitro. V prvi vrsti zagotoviti varnost zaposlenih, potem pa organizirati delo tako, da bo še naprej potekalo tekoče. Formirali smo krizno skupino, sestavljena je bila iz vodstvenih delavcev, predvsem kabineta župana, službe za zaščito in reševanje, informatikov, financ, tudi službe za stike z javnostmi. V prvem valu smo bile občine precej prepuščene same sebi, ena takih zadev je bila organizacija toplih obrokov, za katere smo denimo razvoz organizirali kar z lastnimi vozniki. Medtem ko je prvi val zahteval res hitre odzive, pa je zdaj drugi val daljši, težji in se kar ne neha. Tako kot župan sem covid prebolela tudi sama. Hvaležna sem, da dokaj blago oziroma brez kakih posledic in da se ni okužil nobeden od družinskih članov."
Sedli ste tudi na precej prepišno delovno mesto. Na njem se je v osmih letih zamenjalo prav toliko direktorjev.
"S predhodniki se ne ukvarjam, želim pustiti svoj pečat v mestni upravi in v mestu, ne nazadnje tu živim tudi sama."
Vprašanje se v bistvu ni nanašalo na vaše predhodnike, ampak na dejstvo, da ob tako pogostih menjavah občina nikakor ni mogla biti vodena tako, kot bi morala biti.
"To zagotovo drži. Sama sicer verjamem, da lahko stvari skupaj z ekipo premaknemo naprej. Je pa res, da je v javni upravi zaradi postopkov, ki jih mora upoštevati in ki so nekako bolj administrativni, treba vložiti več napora v to, da se stvari odvijajo s primerno oziroma želeno hitrostjo."
S prejšnjim direktorjem uprave Borisom Železnikom se je župan razšel po zgolj enem letu. Kako sodelujeta vidva? Znano je, da je župan bolj avtoritativne narave.
"To zame ni nič novega, v vseh večjih sistemih delujejo avtoritete. Svojo vrednost dokažeš z delom in profesionalnostjo, med nama ni prav nobenih težav."
Novi niste le vi, novih je tudi kar nekaj vodij uradov, od urada za šport, gospodarstvo, komunalo do vodje skupne občinske uprave, po skoraj desetletju bo nov tudi vodja urada za kulturo.
"Z vodji uradov sem izjemno zadovoljna. Težimo k temu, da so strokovni, profesionalni, samoiniciativni in ne le da vodijo delo v svojih uradih, ampak da tudi motivirajo zaposlene. Da se ti čutijo kot del ekipe. Vodje uradov, kot vidite, iščemo z razpisi in jih ne nastavljamo politično, izbirajo jih komisije po transparentnih in vnaprej znanih kriterijih. Nekateri se morajo, kot je to bilo na primer pri vodji urada za kulturo, udeležiti tudi psihološkega testa."
Zanimivo, ekipa prejšnjega župana Fištravca je vseskozi izražala nezadovoljstvo z usposobljenostjo občinskih kadrov, pa tudi nezaupanje vanje, saj je številne med njimi zaposlil Kangler. To je bil eden od razlogov, zakaj so pogosto projekte naročali pri zunanjih izvajalcih. Vi ste podedovali kadre obeh prejšnjih županov. Imate s tem težave?
"Stremimo k temu, da zaposlene vseskozi strokovno usposabljamo. Stroške za zunanje izvajalce vseskozi zmanjšujemo in skušamo čim več projektov izpeljati sami. Doslej težav, ki bi izvirale iz tega, da sta nekatere kadre zaposlila bivša župana, nisem opazila."
Že v času Kanglerja in še bolj v času Fištravca se je govorilo o reorganizaciji mestne uprave. Enako razmišlja podžupan Medved, ki bi vodenje vseh občinskih projektov združil v en urad.
"V tem trenutku reorganizacijo izvajamo s spremembami sistematizacij, smo pa nedavno naredili velik premik s tem, ko smo ustanovili skupno občinsko upravo. To je bil precejšen zalogaj, zahteval je sodelovanje več občin, s čimer smo racionalizirali poslovanje, saj bomo od države dobili največ, kar v tem primeru lahko. Kako reorganizirati poslovanje občine, smo si za zdaj začrtali šele v glavah, zato o tem javno še ne bi govorila."
Kot direktorica mestne uprave predstavljate vez med politiko in občinsko upravo. Kljub temu v mestnem svetu niste prav prezentni, tudi najpomembnejšo proračunsko sejo je poleg župana vodila vodja urada za finance Mateja Cekić.
"V delo vseh občinskih uradov sem operativno vključena dnevno, z navodili jih seveda tudi usmerjam. Pripravo posameznih strokovnih gradiv pa prepuščam strokovnim službam, torej strokovnjakom. Gospa Cekić je s sodelavci pripravila proračunsko gradivo tako za prvo kot za drugo obravnavo, zato ga je tudi ona predstavila svetnikom. Ob tem bi izpostavila, da sem zelo aktivna tudi v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) na nivoju kolegija direktorjev uprav. In prav to je mesto, kjer teče za Maribor izjemno pomembna razprava o financiranju občin."
Kaj si od združenja obetate pri tem vprašanju?
"Za začetek je Skupnost občine Slovenije lanskega oktobra mariborskim svetnikom predstavila vse anomalije, vgrajene v sistem financiranja občin. Kot veste, se je sicer povprečnina dvignila na trenutnih 628,2 evra, vendar s tem, vsaj kar se mariborske občine tiče, ni bilo doseženo prav veliko. Če pogledamo koeficient pokritosti, ta je leta 2015 znašal 0,64, lani pa 0,71, občina mora torej še zmeraj za zakonske naloge namenjati lastna sredstva, razkorak še zmeraj znaša okrog 20 milijonov evrov letno. Je pa to samo eden od problemov, ki ga rešujemo s pomočjo ZMOS, preko združenja podajamo tudi predloge za vse državne protikoronske ukrepe."
Od drugih občin, katerih financiranje je ustrezneje urejeno, si Maribor verjetno veliko pomoči pri tem vprašanju ne more obetati. Nobena se ne bo odpovedala lastnemu denarju, zato da ga bo Maribor dobil več.
"V reševanje tega problema vlaga izjemne napore tudi župan. Znova in znova javno opozarja na anomalijo, vgrajeno v samo formulo izračuna primernega obsega porabe občin, predvsem kar se tiče mestnih občin, z njim so seznanjeni tudi mariborski poslanci. Računamo tudi na njihovo pomoč."
Po eni strani je občina podfinancirana, po drugi pa se povečuje njena lastna poraba, veča se masa plač, za kar 50 odstotkov več planirate letos nadur in delovne uspešnosti, bistveno več za porabo materiala in za posebne storitve.
"Masa plač se povečuje iz več razlogov, prvič zaradi sproščenih napredovanj v javni upravi, drugič zaradi uspešnih pogajanj sindikatov z vlado o zvišanju osnovnih plačnih razredov, ne nazadnje tudi zaradi ukinitve Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in prevzema tam zaposlenih s strani občine. Prav tako je država na redarstvo prenesla izvajanje nalog, vezanih na covid, ki so bile v pristojnosti policije in zdravstvenih inšpektorjev. Torej več nalog brez dodatnega plačila."
Za konec še besedo, dve o informacijskem sistemu. Gledano z vidika občana, vam že spletna stran ne more biti v ponos.
"V teku je projekt prenove spletne strani MO Maribor, za katerega verjamemo, da je po letih neuspelih poizkusov v mandatih prejšnjih županov, sedaj na pravi, predvsem strokovno vodeni poti. Objavo nove spletne strani načrtujemo pred letošnjim poletjem."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
