Inštitut Wcycle je leta 2017 ustanovilo pet občinskih podjetij. A se je zapletlo že na začetku, ministrstvo za finance je namreč menilo, da občinska podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe, ne bi smela ustanavljati zavodov.
"Drži, takrat je res bilo podano takšno mnenje, ki pa se je izkazalo za napačno. Zato smo kot zavod organizirani še danes."
Mestna uprava prejšnjega župana Andreja Fištravca si je zavod zamislila celo kot zametek današnjega holdinga. A zavod se zdaj ne bo pridružil holdingu, v katerem so združena vsa matična podjetja, ampak Regijski razvojni agenciji (RRA) Podravje - Maribor.
"Prva razmišljanja so dejansko šla v smer, da bo zavod zametek holdinga oziroma takrat še koncerna, prejšnja mestna oblast je namreč razmišljala o nekoliko drugačni organizacijski obliki povezovanja svojih podjetij. Šlo je v bistvu za poskus združevanja ekip iz vseh petih komunalnih podjetij na področju razvoja in raziskav, da vidimo, kako lahko funkcioniramo na teh področjih, in na osnovi tega vidimo, kako bi to lahko delovalo v prihodnje. Pokazalo se je, da je bila ustanovitev zavoda odlična zgodba, sodelovanje je zelo dobro, skupina, ki se je takrat formirala, zelo dobro deluje še danes."
Zakaj torej zdaj priključitev RRA in ne holdingu?
"Tudi sam sem bil sprva nad tako odločitvijo presenečen, a sem na koncu prišel do spoznanja, da gre za odlično nadaljevanje tega, kar smo počeli doslej. Izzivi seveda bodo, menim namreč, da bo vsekakor treba ohraniti blagovno znamko Inštituta Wcycle, saj je ta, ne bom skromen, med tremi najboljšimi inštituti v EU na področju krožnega gospodarstva. Tako po modelu prehoda mesta v krožno gospodarstvo kot po prepoznavnosti. Na nas se obračajo številne ne le slovenske institucije. Prednost pa je v tem, da je RRA regionalna, da ima zaledje več občin in denarja, da se lahko prijavlja na več projektov kot mi. Obetamo si lahko tudi več sodelovanja z gospodarstvom in univerzo."
Koliko ljudi zavod zaposluje in kaj sploh počne za svoje ustanovitelje?
"Zavod zaposluje štiri ljudi, sam, kot direktor, imam pogodbo o poslovodenju. V delovni skupini pa je še deset ljudi, dva iz vsakega podjetja, delamo pa samo na evropskih projektih, pri čemer teh ne iščemo mi, ampak podjetja sama. Podjetja najbolje poznajo svoje razvojne potrebe, mi pa iščemo programe in partnerje, s katerimi jih lahko uresničijo. Podporo zagotavljamo pri pripravi prijav in drugih operativnih vsebinah izvajanja projektov."
V startu ste bili zamišljeni tudi kot zametek krožnega gospodarstva v Mariboru, torej, kako zagotoviti kroženje odpadnih surovin, njihovo ponovno uporabo, predelavo v uporabne produkte in termično izrabo. Kje smo s tem danes?
"Logika ostaja enaka. Pri uvajanju krožnega gospodarstva smo v bistvu že precej daleč, s številnimi izpeljanimi projekti in projekti, ki so še v teku, smo dobili jasno sliko, da smo to zmožni izpeljati tako, kot smo si zamislili. Prednost teh projektov je predvsem v tem, da jih financira EU, s tem se zmanjšajo ekonomska tveganja posameznih podjetij, mi pa bomo od njih imeli veliko, predvsem razvoj lastnega znanja, patentov, produktov ..."
"Načrtovani projekt v Selnici ne bo dodatno obremenil tamkajšnjega okolja, gre za res majhne količine in ljudje se nimajo česa bati"
Ste lahko bolj konkretni? V začetku so bile namreč zadeve zastavljene predvsem okrog Snagine sortirnice, ki naj bi sortirala celo do trinajst vrst odpadkov, del katerih naj bi nato prevzemal Nigrad in jih uporabil za pridobivanje gradbenih materialov, del pa Energetika za termično izrabo. Cilj je bil koristno izrabiti kar 80 odstotkov vseh v mestu ustvarjenih odpadkov.
"Sami veste, da sortirnica trenutno ne daje pričakovanih rezultatov, vendar se v to zgodbo ne bi spuščal pretirano, konec koncev je to Snagina zgodba. Je pa res, da je bila sortirnica eden tistih projektov, okrog katerih je bila zastavljena paradigma krožnega gospodarstva. Kot veste, je model, ki smo ga takrat zastavili, vzbudil izjemno pozornost tudi v EU, zato mi je osebno zelo žal, da zadeva ne funkcionira na način, kot smo si to želeli. Kljub temu pa, in tako nam zagotavljajo tudi strokovnjaki na tem področju, bo verjetno sortirnica v prihodnosti vendarle delovala vsaj približno tako, kot je bilo zamišljeno in z boljšim izplenom, kot ga ima danes. Se pa premikajo stvari glede termične izrabe odpadkov in na tem področju mesto gre po poti ne le zmanjšanja količine odpadkov, ki jih bo predajalo prevzemnikom, ampak tudi k večji energijski samozadostnosti. Vseh odpadkov namreč nikoli ne bo mogoče predelati ali ponovno uporabiti."
S katerimi projekti se zdaj ukvarjate in kakšna je njihova vsebina?
"V teku so praktično še vsi projekti, ki smo si jih zastavili že na začetku, razen projekta Greencycle, katerega naloga je bila vzpostavitev strategije prehoda v krožno gospodarstvo in ki je edini s strani EU zaključen. Živi pa še naprej, platforma znanja je bila vzpostavljena, na njej se izmenjujejo dobre prakse in strategije več sodelujočih mest. Največja prednost teh projektov je, da v njih z denarjem EU sofinanciramo pilotne naprave, na osnovi katerih skušamo priti do rešitev nekih problemov posameznih podjetij. Da vidimo, ali neke rešitve sploh delujejo v takem kontekstu, kot je bilo zamišljeno, ali se ekonomsko izplačajo in podobno. Tak primer je projekt Urbana zemljina za hrano, pilotno napravo za predelavo bioloških odpadkov v uporabno zemljino želimo postaviti v Selnici ob Dravi. Prepričan sem, da bo Snaga, če bo projekt uspešen, z napravo ogromno pridobila, namesto odpadkov bo namreč dobila proizvod, ki ga bo mogoče uporabiti v parkih, na vrtovih ... Ko sva že pri vrtovih, tudi ti so del istega projekta, dobili smo več kot sedem tisoč kvadratnih metrov urbanih vrtov za RTV-centrom pod Pekrsko gorco, dobili smo platformo za domače pridelovalce, sodelujemo z Visoko šolo za gostinstvo in turizem, Zvezo prijateljev mladine ... Ta projekt je že doslej dal izjemne rezultate."
A tudi razburja javnost. Sprva so se postavitvi naprave za predelavo bioloških odpadkov uprli v Dogošah, zdaj še v Selnici.
"Res je. Smo pa potem sprejeli odločitev, da v Dogoše v okviru projekta Cinderella postavimo pilotno napravo za predelavo gradbenih odpadkov. Krajani Dogoš so torej vendarle izrazili strinjanje z našimi projekti, saj smo vse postopke vodili transparentno in ljudi z argumenti prepričali, da gre za dober projekt, ki njihovega okolja ne bo dodatno obremenjeval. Še enkrat, gre le za pilotne naprave, ki predelujejo res majhne količine odpadkov in s katerimi iščemo rešitve, kaj z odpadki, ki jih povzročamo vsi. Ko bo projekt končan, bo v Dogošah stala hiša, zgrajena iz v projektu pridobljenega materiala. Je pa to tudi razlog, da želimo pilotni objekt za predelavo bioloških odpadkov zdaj preseliti v Selnico, saj zanj v Dogošah ni več prostora."
Koliko denarja ste doslej počrpali iz virov EU?
"Zavod, kot tak, okrog 650 tisoč evrov, skupaj z občino in občinskimi podjetji pa okrog 4,5 milijona evrov. Vrednost vseh projektov, v katerih sodelujemo tudi s številnimi evropskimi partnerji, pa presega 20 milijonov evrov. Večina tega denarja izhaja iz prej omenjenih dveh projektov, Urbana zemljina za hrano in Cinderella, denar pa je namenjen izvedbi dveh naprav, pilotne v Dogošah in pilotne v Selnici. Pri preostalih ne gre za materialne projekte, ampak za mehka znanja, razvoj, raziskave, spletne platforme, strategije, patente ..."
Vrniva se v Selnico, kjer zaradi nasprotovanja civilne iniciative obstaja možnost, da pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov ne bo mogoče postaviti. Kaj potem z denarjem, ki ste ga dobili za projekt?
"O tem bo potem odločala revizija EU. Smo pa do zdaj projekt vodili v skladu z vsemi normami EU, v projektu smo tudi predvideli možne zastoje, kar pomeni, da se EU zaveda, da lahko gre pri takih projektih kaj narobe. Zato je cilj projekta pridobiti tudi znanja, kako komunicirati z javnostmi, analizirati, kje so bile pri tem narejene morebitne napake. Torej četudi projekta ne bi mogli realizirati, bomo iz njega dobili pozitivne rezultate ne le za naše, ampak tudi številne prihodnje evropske projekte. Še enkrat pa naj poudarim, da načrtovani projekt v Selnici nikakor ne bo dodatno obremenil tamkajšnjega okolja, gre za res majhne količine in ljudje se nimajo česa bati. Ne nazadnje, kot sam to razumem, civilna iniciativa projektu nasprotuje zaradi preteklega dogajanja na teh zemljiščih, na katera pa mi nismo imeli nikakršnega vpliva."
Krožno gospodarstvo je maksima, ki se sliši zelo dobro, kaj pa praksa?
"Kot ste rekli, sliši se zelo dobro, je pa zelo težko dosegljivo. Smo na dobri poti, a treba je biti potrpežljiv. Verjamem, da bomo zadevo uresničili do leta 2030, ko bi Maribor v večinskem deležu lahko sam poskrbel za svoje odpadke."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
