Mihela Kaloh
En kovač konja kuje, kol'ko žebljev potrebuje ..., gre izštevanka, kako pa je v resnici? "Za vsako nogo osem, torej 32. Je pa vse odvisno od kopita. Če je kopito slabše, potem tudi manj, da se lažje obnavlja," poduči Jože Knecht Šilak, podkovski kovač iz Zgornjega Dupleka, ki se je tega dela priučil že pred desetletji, ko je s svojimi kasači pobiral prva mesta na dirkah po državi. "Takrat tu okoli ni bilo kovača, ki bi mi podkoval konje. Za kasaškega konja pa je pomembno, da ima primerno oskrbo takoj na voljo. Pa tudi ni enako kovati jahalnega ali športnega konja," pripoveduje Šilak.
Od avtomehanika do kovača
Dogajalo se je, da je kovaču uspelo narediti tri podkove v enem dnevu, za četrto pa mu je moral konja ponovno pripeljati naslednji dan. Vse to je poklicnega avtomehanika, ki ga sicer ta služba nikoli ni zares veselila, pripravilo do tega, da se je sam začel ukvarjati s podkovskim kovaštvom. Za kovanje kasačev se je specializiral v Nemčiji in na Švedskem. "Kovač mora ugotoviti, kakšna bo primerna debelina in material podkve za posameznega konja. Pri kasaškem pa je ključno tudi ustrezno balansiranje, najti je torej treba tudi pravi naklon, da se konj med tekom ne poškoduje," pojasnjuje.
Uživa v vožnjah s kočijo
A v tem trenutku v njegovi konjušnici še nič ne kaže na to. Je namreč lastnik tudi dveh veličastnih frizijcev, starih komaj dve leti in pol. Pred kratkim pa si je kupil zavidanja vreden nov voz, za katerega, čeprav je videti kot iz pravljice, Šilak pove, da je to terensko vozilo. "Za po gozdu. Kadar mi le uspe, vprežem konja ali dva in gremo na teren. To mi je v užitek," razlaga lastnik šestih konjev, ki z vprego krade poglede, kjerkoli se pojavi. S sinom Alenom namreč s svojim društvom Fijaker ponujata tudi prevoze ob porokah in rojstnih dnevih, za kar je v zadnjem času menda izjemno zanimanje. Tradicionalno pa s svojimi konji in kočijo, na kateri se lahko pelje tudi 20 ljudi, sodeluje z Domom Danice Vogrinec in po mestu popelje njihove varovance.
Ponosen pa je tudi na svoj starinski voz, za katerega je v poplavah, ki so mu leta 2012 popolnoma uničile hlev, že mislil, da je izgubljen, a se je na srečo čudežno ohranil. Tega bo zdaj predal v murskosoboški muzej.
Kakor večina lastnikov konjev se tudi Šilak udeležuje blagoslovov, kakršne so po številnih krajih po Sloveniji priredili včeraj, na god sv. Štefana, zaščitnika konjev.
In kaj nekdanji kasač in vzreditelj ter trener konjev in podkovski kovač meni o mitu, da podkev prinaša srečo? "Če jo najdeš na terenu," me dopolni. "Sam sem jih našel že precej. Sploh kadar sem kakšno izgubil in jo nato našel, sem imel presneto srečo," se zasmeje. In doda, da je podkev, če jo najdemo, treba obesiti navzgor, torej tako, da se lahko sreča ujame vanjo: "A ne povsem pokončno, to pomeni pohlep. Obesiti jo treba malo poševno, saj je srečo treba deliti."
