Iz Štajerca: Kako je kriza povezala tri mlade podjetnike, da so združili moči

Uroš Požgan, Rok Starič in Tomaž Krajnc so trije mladi podjetniki, ki so marca lani, ob začetku epidemije koronavirusa, združili moči, in ustanovili Kooperativo 103. Takšno ime so izbrali, ker pravijo, da je točno 103 kilometre na uro povprečna hitrost vožnje iz Maribora do Ljubljane. Požgan in Krajnc prihajata z Dravskega polja, iz Kungote pri Ptuju in z Ranč nad Framom, Starič pa živi v Domžalah. Z vsemi tremi smo se pogovarjali v prostorih Kooperative 103 na Tržaški cesti v Mariboru, kjer imajo ob Pesnici in Kungoti pri Ptuju proizvodne prostore.

Povezujejo tudi izdelke

Po enem od srečanj Start-up Maribor so se dobili in se dogovorili za sodelovanje, ki se je nato začelo decembra predlani. Marca lani so nato ustanovili zadrugo, decembra lani na polno začeli delati skupaj, razlagajo o začetkih povezovanja: "Ugotovili smo, da je povezovanje smiselno, ker smo imeli po eni strani veliko naročil, a tudi neizkoriščene kapacitete, saj smo določenih izdelkov naredili dovolj v dveh dneh za tedensko prodajo. Eno od podjetij pa ni imelo dovolj prostora za proizvodnjo, ki je prerasla tisto v domači kuhinji. Vsi se ukvarjamo z logistiko, vsi moramo imeti skladišče, vsem primanjkuje zaposlenih, vsi se ukvarjamo z marketingom in prodajo."

Tomaž Krajnc iz Pohorskih dobrot pravi, da je bilo zadnje (koronsko) leto zanj prodajno slabo, saj so bile šole zaprte in je upadla prodaja marmelad, sokov v gostinstvu, dobro pa so se v trgovinah prodajali sirupi. Njihova posebnost je, da sladkajo proizvode s stevio, sokovi pa imajo 100-odstotni sadni delež, to pomeni samo sadje brez dodatkov. Pri Rok's nut butter pa so znani po arašidovem, mandljevem namazu in namazu iz indijskih oreščkov, ki se tudi v Sloveniji vse boljše prodajajo, tudi v času epidemije. Rok Starič je bolj odločno na svojo poslovno pot stopil, ko je leta 2016 začel prodajati v Hoferju, Uroš Požgan leto dni kasneje v okviru Sparovega projekta Štartaj, Slovenija, medtem ko je Tomaž Krajnc s podjetništvom startal pred dvema letoma z Lidlovo Lojtrco domačih.

Kako to, da imajo presežne kapacitete? "Imamo linijo, ki pakira vrečke, v katere lahko spakiraš vse. Tudi suho sadje, lahko bi tudi oreščke, a smo se odločili združiti stroje, da vidimo, kaj vse lahko delamo. In nismo združili le strojev, ampak tudi izdelke, pri katerih uporabljam Rokovo arašidovo maslo za kokice," pravi Uroš, Rok pa doda, da je Tomaževa marmelada eden prodajno najboljših izdelkov v njegovi spletni trgovini.

V Avstriji bolj cenijo kakovost

Uroš pripomni, da je prodaja njegovih kokic v Švici že prehitela tisto na policah Spara v Sloveniji, izvaža še na Hrvaško in v Nemčijo. V Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Hrvaško izvaža tudi Rok, medtem ko Tomaž ob Sloveniji prodaja v Avstriji. Prav za slednjo pove, da tam kupci bolj cenijo kakovost izdelka, medtem ko je sok, četudi ima 100-odstotni sadni delež pri nas enako cenjen kot kateri drugi sok.

​Prednost njihovega sodelovanja je tudi, da si lažje privoščijo certificiranje izdelka (IFS-standard), kar stane letno deset tisoč evrov. Niso pa (še) razmišljali, da bi združili lastniške deleže, ker ima vsak lastne interese, obenem je v Rokovem podjetju četrtinski lastnik avstrijski zasebni investitor. Z ustanovitvijo zadruge so odprli možnost, da k njej pristopi še kdo, za kar zanimanje je. A najprej želijo postaviti zdrave temelje, potem bodo razmišljali o morebitni širitvi in privabljanju novih članov, za katere ni nujno, da bodo le iz Slovenije. "Vedno je treba gledati na to, kaj boš dodal v kooperativo, in kaj potrebuješ oziroma kaj ti kooperativa lahko da," pravijo. Določene zadeve, ki jih vsi potrebujejo, denimo steklene kozarce za polnitev, so že naročali skupaj. Tudi v investicijo v vrednosti 153 tisoč evrov so šli skupaj. Postavljajo namreč novo pakirno linijo, pri kateri je en stroj povsem nov. Sprejmejo pa tudi kakšno služnostno pakiranje od zunaj. Cilj njihovega povezovanja je namreč tudi v tem, da bolj iščejo podjetja, ki bi jim njihove storitve prišle prav, ne toliko člane kooperative. "Lahko pomagamo pri razvoju manjših serij ali pri dizajnu izdelka ali nalepkah. Smo že mentorji ter vas lahko v dveh tednih iz domače kuhinje spravimo na trgovske police, saj smo prisotni pri številnih slovenskih trgovcih," še izpostavljajo. Skupno je v podjetjih kooperative 14 sodelavcev, predsednica zadruge je Aleksandra Špela Lukas. S sodelavci želijo sodelovati dolgoročno. ​Ko se bosta izboljšala finančno stanje podjetja in epidemiološka slika, bi radi v središču Maribora odprli trgovino, še razkrijejo načrte.​

Imajo porazdeljene vloge

Tudi druge podjetnike spodbujajo, naj se povezujejo in sodelujejo, ne nazadnje se povezujejo tudi velika podjetja. Predvsem znižanje stroškov in optimizacija poslovanja ter izboljšanje poslovnih možnosti so razlogi povezovanj.

Rok Starič je po izobrazbi diplomirani organizator turizma, Uroš Požgan gimnazijski maturant, ki mu na študiju medijskih komunikacij manjka le še diploma, Tomaž Krajnc živilski tehnik. Njihova različna znanja se poznajo pri sodelovanju od začetne faze proizvodnje do končne prodaje potrošnikom. Tudi vloge imajo porazdeljene: Rok skrbi za prodajo, Uroš za proizvodnjo, Tomaž pa za razvoj, saj ima zadruga tudi skupne artikle. V prihodnjem letu računajo, da bi skupno presegli magični milijon evrov prometa, vsak pa posluje pozitivno. Sodelujejo v Klubu slovenskih podjetnikov, kjer spoznavajo druge podjetnike. Sodelujejo še s Tovarno podjemov, s ŠTP v Pesnici, Zavodom mladi podjetnik v Ljubljani, Spirit Slovenija. Nadobudni podjetniki pomagajo tudi drugim, ki začenjajo pot v prehranski branži, kar so oni ob svojih podjetniških začetkih pogrešali.