Vsestranska glasbena ustvarjalka, operna pevka, Mariborčanka Zorica Fingušt Fatur je pred nekaj dnevi praznovala sedemdeset let. Ob tem okroglem življenjskem jubileju so ji prijatelji v Film in video klubu Maribor, katerega članica je zadnjih pet let, pripravili nepozaben večer. Mariborska filmska legenda Franci Kopič je pripravil polurni dokumentarni film njenih najuspešnejših nastopov na gledaliških odrih. Ob torti pa je bilo ganljivo dvojno presenečenje. S svojo kitaro ji je prišla pesem Vsakdo mora imeti prijatelja zapet Antonija Ribič – Medika, ki zaradi bolezni ni mogla postati operna pevka, ta večer pa je imela priložnost, da je zapela operni pevki.
Živahna od rojstva
Kot tretji otrok se je rodila leta 1949 mami Mariji Mežnar in Avgustu Finguštu v Mariboru. Ob starejši sestri in bratu je bila zelo živahen in tudi nagajiv otrok, njena radoživost je vztrajala in nemirna duša je ostala vse življenje. Preko mame je spoznala veliko besedil narodnih pesmi, ki jih je Marija prepevala otrokom, nato pa sama ob vstopu v osnovno šolo prepevala v otroškem zborčku, kjer so jo pohvalili, da lepo poje. Seveda je nastopala tudi na vseh proslavah in že takrat pesnila. Melodije so ji šle hitro v uho.
V otroštvu si je želela postati zdravnica in pomagati ljudem. Toda bolj je prevladalo to, da je rada pela in se vrtela. Obiskovala je tudi nižjo baletno šolo, šolanje naj bi nadaljevala tudi na takratni srednji baletni šoli v Ljubljani, a ni želela zapustiti Maribora. Raje se je tukaj vpisala na pedagoško gimnazijo, kjer je pridobila tudi nekaj glasbenega znanja, saj je bil klavir obvezen predmet.
Sedla za klavir in napisala pesem
Želela je prepevati svoje pesmi, a ne več v lokalih. Je človek hitrih misli, zato si je pogosto napisala tekste sama, sedla za klavir in jih že isti hip odigrala in zapela. Tisti najpomembnejši za Zorico pa je zagotovo najstarejši glasbeni festival v Sloveniji – Festival narečne popevke, ki sta mu bila predhodnika Katedra 62 in popevka Vesela jesen, kjer so nastopala velika imena slovenske glasbe: Lado Leskovar, Braco Koren, Edvin Fliser, Ivo Mojzer, Alenka Pinterič, Alfi Nipič, Lidija Kodrič ... Mednje se je umestila tudi Zorica Fingušt Fatur in se vpisala med najuspešnejše dobitnike klopotcev, tudi zlatih, za besedilo, glasbo in izvedbo.
Prvič je nastopila leta 1970 z narečno popevko Moj mali poštar, nato je sledil daljši premor. Občinstvo je navdušeno sprejelo njeno pesem in pesem Karlija Arharja Čarlija Če trofim gnes, pa dam za pir, ki je bila leta 1981 dobitnica kar treh nagrad, tudi zlatega klopotca. Veliko se jih spomni tudi njene uspešnice iz leta 1990 Mejdun, šta Lonca in zlatega klopotca. Ljudje imajo radi popevke, ki si jih lahko že naslednji dan požvižgavajo, in njene, za katere je večkrat napisala besedilo, glasbo in jih tudi sama izvajala, so bile takšne.
Uspešno je nastopila tudi na Melodijah morja in sonca z Rudijem Miložičem. Pridi k meni v Portorož je postala pravi hit. Veliko je nastopala tudi z BM Orchestra, ki ga je vodil akademski glasbenik in avtor številnih skladb Renato Ribič. Organizirali so nekaj uspešnih koncertov po vsej Sloveniji, kjer je bila Zorica v vlogi pevke in režiserke. Sodelovala je tudi z Edvinom Flisarjem in mnogimi drugimi glasbeniki.
Še rada nastopa
Ob vsej tej glasbeni angažiranosti si je Zorica Fingušt ustvarila tudi družino, ima sina. Po upokojitvi pred petnajstimi leti si je za krajši čas omislila masažni salon. Jesen življenja je namreč tudi čas raziskovanja skritih talentov. In med tem jo je zamikal še film. Na mednarodnem filmskem festivalu v Avstriji in Nemčiji je za svoj kratkometražni film že prejela bronasti plaketi.
Še naprej pa z veseljem nastopa na različnih javnih prireditvah, humanitarnih koncertih, s svojim nastopom je nepogrešljiva na prireditvah Poklon Ezl eku. Je tudi članica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, kjer vsako leto nastopi na njihovem festivalu, tu in tam pritegne s saksofonistom Otom Vrhovnikom.
