Po rodu Notranjka, ki že dvajset let živi v Mariboru, še več kot enkrat toliko pa na Štajerskem, je še zmeraj predana izdelovanju rož iz krep papirja. Z njenimi čudovitimi šopki jo boste srečali v katerem od mariborskih nakupovalnih središč, v toplejšem delu leta pa ob petkih tudi pri stojnicah na Grajskem trgu, kjer se predstavljajo člani skupine Rokodelci, ki deluje pod okriljem Občinske turistične zveze Maribor. Čas, ko je še Mira Sapaš še vodila delavnice oblikovanja papirnatega cvetja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je sicer le še spomin. Ker je rokodelka v sklopu OTZ Maribor in mora imeti pestro ponudbo šopkov, ob vseh aktivnostih ne utegne voditi delavnic. To pa ne pomeni, da svojega znanja ne prenaša naprej. Pravkar čaka na tisk svoje druge knjige z naslovom Drobno papirnato cvetje. V njej bo opisano, kako izdelamo petdeset cvetk z naših vrtov, travnikov, logov, planin … Namenjena bo odraslim in otrokom in bo nadaljevanje njene prve knjige Papirnato cvetje - naša dediščina. Spominja se, da ji je novinarka Večera Zlatka Rashid, ki ji je za obe knjigi tudi napisala uvodne besede, utrla pot do Založbe Obzorja Maribor, ko je maja 2008 izdala prvo knjigo.
"V cvetu pustiš tudi željo, da boš nekoga razveselil, se mu zahvalil ..."
Vrtnica, njen prvi cvet
"Papirnato cvetje sem prvič videla kot triletna deklica pri naših sorodnikih v Bezuljaku. Moja sestra se spominja, da je teta iz svilenega papirja izdelovala kvadratne blazinice. S tem je polepšala bivalni prostor," se spominja rokodelka. Toda otroška želja, da bi tudi pri njih doma imeli tako lep šopek, se ji takrat ni izpolnila. Šele čez leta je nato v Pokrajinskem muzeju na Ptuju videla papirnato okrasje in takrat se je v njej znova prebudila želja, da bi znala narediti vsaj nekaj takih rož. Pričela je iskati ženske s takim znanjem. Prevozila je ogromno kilometrov in se pogovarjala z ustvarjalkami papirnatega cvetja. Doma je urejala zapiske, določala posameznim papirnatim trakom razsežnosti in skušala ustvariti posamezen cvet. In pravi: "Moj prvi cvet, ki sem ga naredila doma, je bila rdeča vrtnica. Mojemu Feriju, ki ga že 25 let ni več med nami, je bila zelo všeč."
Izdelovanje je tudi terapija
Spoznala je tudi, da ustvarjalno delo, v njenem primeru izdelovanje rož, deluje terapevtsko. Na delavnicah v Domu duhovnosti v Kančevcih v Prekmurju so se otrokom pogosto pridružili starši. Tam sem spoznala, da deluje izdelovanje papirnatega cvetja terapevtsko. Enako tudi v enem od domov za starejše v Mariboru. "Po mojem odhodu so si oskrbovanci nabavili krep papir in izdelovali nageljčke. Med njimi je bil 92-letni gospod," razlaga Mira.
In kaj jo je pripeljalo na Štajersko? Po končanem učiteljišču je med študijem v Ljubljani v študentskem naselju spoznala bodočega moža Ferija, takrat predsednika Kluba prekmurskih študentov. Ker je bil mož štipendist Agrokombinata v Mariboru, se je tam tudi zaposlil. Družina je nato živela na Kozjaku nad Pesnico. Mira se je leta 1970 zaposlila v Osnovni šoli v Svečini, kjer je dočakala upokojitev. Eno leto je poučevala matematiko in fiziko, preostala leta je bila učiteljica razrednega pouka. Ob tem pa je bila vsa leta tudi mentorica različnih krožkov (telovadnega, Vesele šole in seveda ročnodelskega, izdelovanje rož iz krep papirja). Znanje pa je prenesla tudi na svoja otroka, na Jano in Andreja, ki prav tako kaj izdelata, sicer pa pomagata pri kombinaciji barvnih odtenkov cvetja, kadar koleba in potrebuje potrditev.
