Po letih 2009 in 2010, ko so zabeležili 75 tisoč oziroma 1,7 milijona evrov izgube, je Snaga znova v rdečih številkah. Poslovno leto 2018 bodo namreč končali s kar 1,5 milijona evrov minusa. Izguba sicer ni presenečenje, je pa zato toliko večje presenečenje njena višina. Še februarja lani, ko so javnosti prvič predstavili novo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, so namreč predvidevali, da bi se lahko izguba gibala okrog pol milijona evrov.
Za izgubo krivijo Kitajsko
V Snagi zatrjujejo, da so na kar trikrat višjo izgubo od pričakovane vplivali zunanji dejavniki, na katere nimajo vpliva: "V letu 2018 se je trg odpadkov močno zamajal. Do tega je prišlo zato, ker so daljnovzhodne države, predvsem Kitajska, omejile prevzem frakcij odpadkov, predvsem odpadne embalaže, zaradi česar so evropska skladišča izsortiranih in ločeno zbranih frakcij polna. Trg je postal izbirčen, prevzem zelo omejen, cene za prevzem frakcij so drastično padle. Drugi vzrok pa je posledica prvega. Evropske kapacitete energetske izrabe so zapolnjene, zato so cene zanjo poskočile z nekdanjih 30 do 40 na več kot 100 evrov na tono. V Sloveniji, pa tako tudi pri nas, so zaradi tega stroški obdelave odpadkov poskočili tudi za 80 odstotkov in več."
"Cena ravnanja z odpadki v Mariboru se ni spremenila že 13 let"
Odvoz odpadkov dražji za okrog štiri evre na mesec
Tako ne preseneča, da je novi župan Saša Arsenovič že napovedal dvig cen komunalnih storitev. Za koliko točno bi se te morale dvigniti, da bi podjetje v večinski lasti mariborske občine gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izvajalo brez izgube, iz Snage niso sporočili, saj naj bi metodologija, s katero določajo ceno, mestnemu svetu, ki mora cene potrditi, dopuščala nekaj manevrskega prostora. Smo pa neuradno izvedeli, da je Snaga mestni upravi predlagala dvig cen s sedanjih 10,38 evra na 14,5 evra na gospodinjstvo, cene bodo torej predvidoma višje za okrog 40 odstotkov.
"Nujno moramo poudariti, da se cena ravnanja z odpadki v Mariboru ni spremenila že 13 let, torej od novembra 2006, ko smo cene obračunavali še v tolarjih. Dejstvo je, da so cene ravnanja z odpadki v Sloveniji neskladne s stroški, kar ne nazadnje potrjuje tudi dejstvo, da so jih v Ljubljani pred nedavnim že dvignili. Dvig cen torej ni nuja le v Mariboru, ampak po vsej Sloveniji," še sporočajo iz Snage.
Pri tem dodajo, da občina podfinancira tudi preostale tri gospodarske javne službe, torej tudi zelene površine, čiščenje mesta in azil za živali, k minusu pa svoje doda tudi država. Ta se namreč še vedno ni opredelila do vprašanja, kdo bi moral plačevati vzdrževanje zaprtih odlagališč odpadkov - država ali občine. "Ker torej nimamo podlage, da bi ta strošek vključili v ceno za končnega uporabnika, že vrsto let ta strošek, ki znaša kar 400 tisoč evrov letno, plačuje družba," še sporočajo iz Snage, ki jo od leta 2015 vodi Cveto Žalik.
