Mestni svet je na izredni seji, sklicani na pobudo Civilne iniciative za pravično razdelitev prometnega bremena v centru Maribora, z veliko večino zavrnil vse tri predloge iniciative. Kot je znano, je ta predlagala, naj občina na Glavni trg in Koroško cesto ponovno vrne promet, pri čemer naj hitrost vozil omeji na 20 km/h. Od občinskih služb so zahtevali tudi, naj se takoj lotijo aktivnega reševanja zmanjševanja prometne in okoljske obremenitve koridorja Razlagova-Krekova-Strossmayerjeva-Mladinska-Maistrova-Cankarjeva, kot tudi, da naj občina ob načrtovani prenovi Lenta Glavni trg in Koroško cesto odpre za ves promet, tak režim pa ohrani, dokler ne bodo uresničene alternativne prometne rešitve.
Za zaprtje, ko bodo urejene prometne alternative
Kot so opozarjali predvsem svetniki, ki so prispevali podpise za sklic izredne seje, bi občina morala prisluhniti predlogom iniciative, saj naj bi sedanja ureditev bila v nasprotju s prvotnimi projekti, ki so predvidevali uvedbo deljenega prometnega prostora, zaradi česar naj bi obstajala tudi možnost, da bi morala občina vrniti za prenovo Glavnega trga pridobljena evropska sredstva.
"Maribor je talec nerealiziranega obroča okrog mesta"
"S projektom smo se prijavili na razpis za trajnostno mobilnost, ne za ureditev starega mestnega jedra. Mestni svet je sprejel tudi prometno strategijo, torej neko končno zavezo, ki jo je treba spoštovati. Imamo sprejete posamezne akte, ki pravijo, da bi morali promet na Glavnem trgu urediti tako, kot trdi civilna iniciativa," je bil prepričan Stojan Auer (LPR). "Nihče ni proti zaprtju Koroške, ampak šele, ko bodo urejene prometne alternative," pa je dodal prvopodpisani pod sklic seje Miha Recek (samostojni).
Soglasno za pet županovih predlogov
Župan Saša Arsenovič je vse navedbe zavrnil: "Pri ministrstvu smo, preden smo ukinili predvidena avtobusna postajališča, znižali cestišče in ukinili prehod za pešce, preverili, ali je to skladno s projektom, in dobili odgovor, da celoten projekt popolnoma ustreza usmeritvam EU. Nevarnosti, da bi morali vračati evropska sredstva, torej ni."
So pa svetniki na koncu soglasno sprejeli pet županovih predlogov, ki jih je podal za omilitev prometnih težav v središču mesta. Ob morebitnih izrednih razmerah in intervencijah bo tako občina lahko spremenila prometni režim na Koroški cesti in jo po potrebi za promet tudi odprla. Občina se je še zavezala, da bo poskrbela za ustrezne omilitvene ukrepe v Mladinski ulici z izvedbo varnih "kiss and drop" con pred OŠ Bojana Ilicha in Konservatorijem za glasbo in balet Maribor, uvedla linijo vstopno-izstopnih mest za majhna električna vozila v peš coni, v Krekovi in Maistrovi ulici prenovila javno razsvetljavo ter postavila dva nova semaforja s prioritetno usmeritvijo za varen prehod pešcev in kolesarjev brez pritiska na tipko, z namenom povečati varnost v prometu naročila projektno dokumentacijo za izvedbo mestnega tunela med Gosposvetsko cesto in Mlinsko ulico ter preučila in prenovila linije javnega potniškega prometa zaradi celotnega prostora med Dravo in Mestnim parkom.
Tunel bi začeli graditi leta 2023
Kot je še povedal Arsenovič, v mestni upravi pričakujejo, da se bo projekt izgradnje tunela, ki naj bi rešil prometne zagate v centru mesta, začel že leta 2023 in bi bil dokončan leto kasneje. "Maribor je talec nerealiziranega obroča okrog mesta. Realizaciji tunela je zelo naklonjen tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, verjamem, da bo realizacija hitra." Ob tem je Arsenovič apeliral tudi na občane, naj spremenijo svoje potovalne navade in več kot doslej za potovanja v center mesta uporabljajo kolesa ali mestni avtobusni prevoz ali gredo vanj peš.
