Zadnje leto je podjetnike potisnilo v ekstremne situacije. Medtem ko se nekateri spremenjenim razmeram ne zmorejo prilagoditi in ugašajo posle, nekateri ambiciozno iščejo priložnosti in inovativne rešitve, kako premagati krizo, postati močnejši in uspešnejši. Kakšne poslovne ideje in modele je spodbudila epidemija covida-19 in kaj se dogaja na sceni zagonskih podjetij, smo se pogovarjali z Urbanom Lapajnetom iz mariborske Tovarne podjemov, Markom Borkom iz Borgle in Martinom Pelclom, ki je s kolegi postavil MojegaMojstra.
- Podjetniških priložnosti je več, ocenjujejo poznavalci.
- Število start-upov se je v koronskem letu povečalo.
- Vse se vrti okoli umetne inteligence, ki se je bliskovito razširila in postala običajna v poslu in vsakdanjem življenju.
- Potencial imajo (tele)medicina, prehrana, mobilnost, orodja za skupinsko (so)delovanje in izobraževanje na daljavo in finančni sistemi.
V virtualni svet prenesti kuhanje, sejme, potovanja ...
"Priložnosti je na neki način več, ker so se nakupne navade in vzorci vedenja spremenili. Ljudem, ki so prej imeli težave s pametnimi telefoni, so nakupi v spletnih trgovinah postali nekaj običajnega. Nekateri procesi so se pospešili," meni Urban Lapajne, vodja projektov v univerzitetnem inkubatorju Tovarna podjemov, ki pomaga in svetuje potencialnim in mladim podjetnikom. Njihov obseg storitev se je v koronskem letu povečal, iz česar je mogoče sklepati, da podjetniške ideje brstijo tudi za štirimi stenami. Kaže pa tudi, da podjetniki potrebujejo več nasvetov. Po oceni sogovornika, ki zagonska podjetja spremlja že več let, število start-upov v kriznem času ni usahnilo, kvečjemu nasprotno, povečalo se je. Statistike sicer pričajo, da devet start-upov od desetih propade. A to je v njihovi naravi. Tisti, ki jim uspe, se običajno postopoma preoblikujejo v klasična podjetja.
Večina aktualnih domislic žubori na virtualnem polju. "Saj so digitalni kanali postali nuja, nova realnost. Storitve, prenesene v digitalni svet, so področje, ki ga naskakujejo novonastala podjetja. Prenesti dogodke, ki so potekali v živo, recimo degustacijo hrane ali skupinsko kuhanje, sejme, potovanja, on-line," našteva Lapajne.
Kaj je start-up in kdo je največji
Start-up je mlado zagonsko podjetje oziroma začasna organizacija, ki še išče svoj poslovni model, raziskuje trg in poskuša ugotoviti, kako in s katerimi na tržišču novimi izdelki, storitvami osvojiti čim več odjemalcev. Med največjimi in najuspešnejšimi na svetu so Ant Group, Bytedance, Stripe, SpaceX, DiDi. Širši javnosti bolj znani so AirBnB, Instagram, Pinterest, Über …
Vse se dostavlja
Kot drugo področje, ki ima razvojni potencial, omenja mobilnost, zlasti dostavo. "Če smo prej tu in tam na dom naročili kakšno pico, je zdaj običajno, da naročimo mleko, šopek, USB-ključek ... Vse se dostavlja," pravi Lapanje.
Med novimi izziv vidi tudi hibride med virtualnim in materialnim, ki se bodo razvili po ukinitvi "lock downa" po svetu. Med obetajočimi področji, ki bodo zelo verjetno donosna v prihodnosti, izpostavlja (tele)medicino, duševno in fizično zdravje, alternativne vire prehrane in proteine, orodja za skupinsko (so)delovanje in izobraževanje na daljavo ter finančne sisteme, ki so že zapadli v (r)evolucijo.
Pri Kefirku promet višji za 40 odstotkov
Trende, povezane s prehrano, dobro unovčuje start-up Borgla iz Maribora, ki izdeluje pripomočke za fermentiranje hrane. Najbolj znan je njihov Kefirko. Direktor Marko Borko je zadovoljen, saj so v letu 2020 promet povečali za 40 odstotkov glede na leto prej. Ta bi bil še večji, če se ne bi zatikal transport njihovih izdelkov po svetu. "Nekoliko se nam je ustavilo pri razvoju, ker smo energijo usmerjali v reševanje logističnih preprek in upoštevanje varnostnih ukrepov v podjetju. Povpraševanje pa raste," ugotavlja Borko.
Slovenski trg za Borglo predstavlja deset odstotkov, glavni trgi so Velika Britanija, Francija, Italija, Španija in ZDA. Osvajajo tudi Savdsko Arabijo, Afriko in Japonsko. Promocijske kanale, ki jim prinašajo največ kupcev, predstavljajo spletna platforma za financiranje kreativnih idej Kickstarter, družabni spletni mediji, sejmi in distributerji.
"Ko investitor vidi, da ostajaš zvest svoji ideji in se boš boril na dolgi rok, daš vedeti, da si iz pravega testa"
"Korona ni vplivala na smer našega razvoja. Ni nas preusmerila v kaj drugega, v razvijanje kakšnih novih produktov. Novo je morda to, da je v naših izdelkih mogoče pripraviti droži, ki so postale popularne pri peki kruha. Analiz sicer nimamo, vendar opažamo, da si ljudje vse bolj želijo sami pripraviti hrano. To ni posledica pandemije in ostajanja doma, ampak je bilo v trendu že prej," pojasnjuje Marko Borko. Ekipa, ki jo sestavlja pet mladih podjetnikov in pet študentov, stavi na samooskrbo in počasno pripravo zdrave hrane.
MojMojster z vztrajnostjo pritegnil milijonarja
Med mariborskimi start-upi, ki jim je v koronskem času uspel veliki met, je gradbeni portal MojMojster (DaiBau). Prihodki so se podvojili, obisk portala, ki je aktiven v enajstih evropskih državah, se je skoraj potrojil. Januarja so dobili večmilijonski kapital Henkla in sklada South Central Venture.
Martin Pelcl pove, da je ključno vztrajati. Velikokrat ekipe obupajo, ker ne dosežejo hitrega uspeha, ki bi jih izstrelil v orbito. Ko investitor vidi, da ostajaš zvest svoji ideji in se boš boril na dolgi rok, daš vedeti, da si iz pravega testa." Poleg tega so investitorja pritegnili, ker so sinhrona ekipa in s prisotnostjo, vidnostjo na sejmih, srečanjih v preteklih letih, ko so si gradili mrežo in sklepali osebna poznanstva. Pomemben je pravi način komunikacije. "Šli smo na kakšno kosilo in se družili," Pelcl razlaga, da je s potencialnimi vlagatelji pomembno vzpostaviti zaupanje. Bolje kot direktno prositi denar, kapital, je iskati nasvete in se pogovarjati. Ekipe MojegaMojstra ne mika razvijati novih, drugačnih produktov ali storitev. Predani so svoji osnovni zamisli - olajšati gradnjo izvajalcem in naročnikom, in to nadgrajevati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
