Mladi prostovoljci in prostovoljke, večinoma srednješolci, ki so vključeni v program Prostovoljsko delo mladih za mlade, so pripravili dokument, v katerem nizajo konkretne predloge za lajšanje podnebnih sprememb v Mariboru. To je prvi dokument te vrste, ki ga je prejela katerakoli občina v Sloveniji.
Resno in zavzeto so celo šolsko leto pod mentorstvom direktorice Pekarne Magdalenske mreže Urške Breznik preučevali tematiko, udeležili so se številnih predavanj in usposabljanj ter se podrobneje spoznali s tem, kaj je podnebna kriza, kaj so podnebne spremembe in kako se kažejo v mestih. Oboroženi z znanjem so ob pomoči arhitektov in urbanistov dr. Maje Simoneti in Marka Peterlina iz Inštituta za politike prostora začeli pripravljati dokument. Predstavili in predali so ga tudi podžupanji Alenki Iskri, predstavnici Urada za kulturo in mladino Alenki Kirbiš in predstavnici skupne službe za varstvo okolja Saši Bircman Rantuša. V dokumentu niso samo natresli kritik in želja, pač pa so zapisali konkretne predloge, poiskali vzore v svetu, v Mariboru pa tudi navedli konkretne lokacije, kjer bi se lahko spremembe zgodile. Z majhnimi spremembami se dosežejo velike razlike, zato so se problematike lotili najprej na lokalni ravni, je izpostavila dijakinja drugega letnika Lara Podgoršek.
Več dreves in ohranitev starih
Mladi bi si želeli, da se v Mariboru ozeleni čim več parkirišč, zato občini predlagajo, da trgovskim verigam pred nakupom zemljišča in gradbenim dovoljenjem da pogoj, da na parkirišča zasadijo tudi drevesa, ki bi dajala prepotrebno senco. Ob gradnji novih parkirišč naj se upoštevajo ideje, kako bi bila lahko meteorna voda učinkovito uporabljena.
Z zasaditvijo novih dreves in ohranitvijo starih, ki so večja in zato tudi kvalitetnejša, bi lahko ublažili vplive vročinskih valov na okolje in človeka ter zmanjšali obseg toplotnih otokov, predlagajo.
Opozorili so na pomen vodnih elementov v mestu in predlagali ukrepe, kot so prepustno in polprepustno tlakovanje, infiltracijski jarki, postavitev travne mreže oziroma travnih rešetk, zadrževalnih bazenov, gradnja vlažnega zelenega pasu med parkirišči in strehe za zbiranje vode. Ozelenili bi strehe avtobusnih postaj, pri čemer si za vzor jemljejo nizozemski Utrecht, najdemo pa jih lahko tudi v Ljubljani. Eden od ekološko prijaznih odgovorov na onesnaževanje okolja v urbanih okoljih je tudi razvoj zelenih streh in fasad, ki poleti skrbi za hladnejše okolje, pozimi pa blokira pritok hladnejšega zraka.
Zelene strehe na avtobusih
Mladi so bili kritični do javnega prometa. Menijo, da bi lahko bil ta privlačnejši in dostopnejši. Predlagajo, da se posodobi spletna stran Marproma, za vzor bi si lahko vzeli spletno stran dresdenskega ponudnika javnega prevoza. Avtobusi bi morali prihajati točno in ne predčasno, biti bi morali pogostejši, pogosto peljejo časovno preblizu po podobni trasi, menijo. Problematični se jim zdijo oglasi na oknih, saj potnik zaradi njih hitro spregleda postajo, povzročajo pa tudi občutek slabosti. Kot zanimivost so izpostavili, da imajo avtobusi v Singapurju zeleno streho, kar bi lahko bila simpatična rešitev in hkrati turistična atrakcija tudi pri nas. Želijo si še bolje urejene kolesarske steze ter postaje za izposojo koles in električnih skirojev.
"Vemo, da se z majhnimi spremembami dosežejo velike razlike, zato smo se te problematike lotili najprej na lokalni ravni"
Naj dokument ne obleži zaprašen v predalu
Dijak Rok Lobnik, ki je letos zaključil četrti letnik, je vesel, da so dokument izdelali in ga predstavili, upa, da ne bo naletel na gluha ušesa in da so ga naslovili na prave ljudi, ki bodo lahko ukrepali. "Srčno upam, da bo dokument imel kakšne učinke, vanj smo vložili veliko truda in nekateri predlogi so res dobri. Skrbi me, da marsikaj ne bo izvedeno, ampak upajmo na najboljše," je povedala Lara Podgoršek in dodala, da bodo skušali narediti kaj v smeri pobud, kot je predlagala podžupanja, upajo pa tudi, da bodo lahko dokument predstavili še komu.
Dokument poslan županu, podžupanu in občinskim podjetjem
"To je eden redkih projektov, v katerih mladi s toliko entuziazma sistematično ustvarjate sami, ne samo za mlade in zase, ampak za celoten spekter prebivalstva," je prostovoljce nagovorila Kirbiševa. Podžupanja Alenka Iskra je mladim čestitala, se jim zahvalila ter dodala, da bi moral biti viden tudi širše. "Verjamem, da bo marsikatera ideja lahko hitro realizirana, če ne letos, pa morda naslednje leto ali pa takrat, ko boste vi ustvarjali in delali," je dejala in ob tem pripomnila, da občina žal nima vsega platna in škarij v rokah. "Na žalost živimo v svetu, kjer denar in sredstva omogočajo ali onemogočajo marsikatero realizacijo. To ne sme biti izgovor, ampak žal je tako," je povedala Iskra in pojasnila, kaj občina že dela na tem področju. Dejala je, da že iščejo lokacijo za zeleno streho, pripomnila pa je tudi, da se bodo pogovorili o posodobljenih in bolj informativnih spletnih straneh. Mladim je predlagala, da bi lahko pobude hitreje izvedli, če bi jih vložili preko mestnih svetnikov. Breznikova je potrdila, da je bil dokument poslan mestnim svetnikom, podžupanom in pristojnim uradom. Prostovoljce je pred kratkim kontaktirala Energetska agencija za Podravje, ki pripravlja lokalni energetsko-podnebni koncept Mestne občine Maribor, ter jih prosila za dokument.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
