Kako invalidom povečati možnosti za delo

Nekateri invalidi so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni leta in leta in nemalokrat se zgodi, da začetna motivacija in velika želja po zaposlitvi čez čas uplahneta. Izgubijo znanja in spretnosti, samozavest, socialne veščine in še marsikaj, kar je poleg formalne izobrazbe, ki jo zahteva delovno mesto, potrebno, da posameznik uspešno opravlja svoje delo in se vključi v delovno sredino. Kako invalidom preko vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo povečati zaposlitvene možnosti in tudi s primeri dobrih praks pokazati, da situacija ni nujno črna, brezizhodna, je bila tema posveta, ki ga je v Uri Soča v Mariboru pripravila delovna skupina za zaposlovanje Sveta invalidov mestne občine Maribor.

Ni namen zastonj delovna sila

V Sloveniji zaposlitveno rehabilitacijo omogoča14 izvajalcev, v Mariboru poleg Uri Soča še Ozara. V Uri Soča v Mariboru mesečno v proces zaposlitvene rehabilitacije vključijo okoli deset ljudi, letno torej okoli 120. "Zaposlitvena rehabilitacija je vedno individualno prilagojena potrebam posameznega invalida," je dejal Matic Kovše iz Uri Soča, ki je predstavil proces zaposlitvene rehabilitacije, ki lahko (skupaj z vključitvijo v delovne kabinete pri izvajalcu in nato pri delodajalcu) traja do dve leti. To se nekaterim invalidom zdi (pre)dolgo, saj v tem času invalidu ne teče delovna doba niti delodajalec do njega nima nobenih finančnih obveznosti in nekateri se zato čutijo izkoriščane. "Ni namen, da so vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo pri delodajalcih zastonj delovna sila, ampak je namen, da ga ti potem zaposlijo," je o tem dejal Kovše in dodal, da z delodajalci, pri katerih opazijo, da bi želeli zaposlitveno rehabilitacijo izkoristiti, Uri Soča prekine sodelovanje.

Zavzetost na vseh treh straneh

Invalidi, ki se vključijo v zaposlitveno rehabilitacijo, si želijo, da bi jim to pomagalo do zaposlitve. Možni "uspešni izidi" so sicer trije: za tiste, ki dosegajo 70- do 100-odstotno delovno učinkovitost, je to vključitev v realno delovno okolje (v običajno delovno sredino ali pa v invalidsko podjetje, podporna zaposlitev), za tiste, ki dosegajo 30- do 70-odstotno delovno učinkovitost, vključitev v zaščitno zaposlitev v zaposlitvenih centrih, za one, ki dosegajo manj kot 30-odstotno delovno učinkovitost, pa je primeren izid tako imenovana socialna vključenost in se oseba kot nezaposljiva vodi v evidenci zavoda za zaposlovanje. In kako pogosto zaposlitvena rehabilitacija privede do ugodnega izida? "Okoli tretjina vključenih najde zaposlitev. Če upoštevamo socialno vključene, je ta delež okoli polovice," odgovarjajo na Uri Soča v Mariboru. V zadnjem času, ugotavljajo, se srečujejo z vse zahtevnejšimi primeri - na zaposlitveno rehabilitacijo prihaja vse več dolgotrajno brezposelnih, ki so doma že vrsto let, povečuje se tudi delež ljudi s težavami v duševnem zdravju.