Javna dela so že tradicionalni vsakoletni program aktivne politike zaposlovanja, namenjen dolgotrajno brezposelnim. Kako pa je koronavirus vplival na vključevanje v javna dela: je bilo kje več potreb, kje manj? "Težko je reči, da je imela epidemija koronavirusa odločujoč vpliv na izvajanje programov javnih del ob dejstvu, da so bila vsa sredstva razdeljena že pred iztekom javnega povabila. Poudarjamo pa, da so izvajalci že pri oddaji vlog predhodno sami presodili potrebe glede na trenutno situacijo, tako da za leto 2021 beležimo majhen upad vlog izvajalcev iz kulturnih in športnih dejavnosti. Trenutno so vsi programi javnih del zapolnjeni in aktivnosti v vseh odobrenih programih potekajo nemoteno," odgovarja direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Maribor Bernard Memon.
V 117 javnih del 331 vključenih
Za javna dela je bilo letos v mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje na voljo 2,87 milijona evrov, od tega 800 tisoč evrov za program pomoči pri omilitvi posledic epidemije, ki so ga lahko izvajale nepridobitne organizacije s področja socialnega varstva, in sicer za pomoč pri oskrbi uporabnikov. Preostanek je bil za druge programe. Odobrenih je bilo 124 programov javnih del; pri 117 izvajalcih je v programe javnih del vključenih 331 brezposelnih. Večina (62 odstotkov) je žensk, največ jih je starih od 30 do 49 let in s srednjo strokovno izobrazbo.
"Beležimo majhen upad vlog izvajalcev iz kulturnih in športnih dejavnosti"
Za vključitev se najbolj zanimajo brezposelni, ki so javna dela že kdaj opravljali, kar kaže, da imajo dobro izkušnjo, in tisti, ki so krajši čas prijavljeni na zavodu, a ti imajo zelo malo možnosti, saj je prioriteta vključitev dolgotrajno brezposelnih, ki so na zavodu prijavljeni več kot dve leti. Večji interes kažejo tudi bolj izobraženi. Med programi je največ zanimanja za delo v knjižnicah, za informatorje, družabništvo.
Koliko sofinancira mariborska občina
Mestna občina Maribor tudi letos sofinancira veliko javnih del, neposredno na občini pa je bila preko javnih del zaposlena samo ena oseba, in sicer v režijskem obratu. Ostali so delali pri drugih izvajalcih. Tako denimo na področju izobraževanja občina sofinancira 44 programov za 48 delavcev na 20 osnovnih šolah in ZPM Maribor v vrednosti 115 tisoč evrov; veliko dela (na primer učna pomoč) se je izvajalo na daljavo.
Na področju kulture je občina sofinanciranje stroškov dela prevzela za 13 udeležencev pri desetih izvajalcih (v višini 54.500 evrov), za štiri udeležence pa na področju mladine (17.600 evrov). Zavod za zaposlovanje je zaradi epidemije objavil dodaten razpis, namenjen samo programom, ki blažijo posledice ukrepov epidemije, v okviru katerega je občina sofinancirala pet programov pri petih izvajalcih za devet vključenih v javna dela, za kar je v proračunu rezervirala 30 tisoč evrov. V okviru rednih programov pa občina sofinancira 36 programov za vključitev 40 ljudi, še za enajst programov za 17 ljudi pa je potrdila javni interes.
Kako pa je s čakanjem na delo, ali se vključitev podaljša, če bi bil vključeni zaradi epidemije poslan na čakanje na delo? "Delodajalci zaposlenih v javnih delih ne morejo napotiti na začasno čakanje na delo, ker pri izvajanju javnih del pri delodajalcih ne nastopi poslovni razlog," pojasni Memon in doda, da so se nekateri programi začeli izvajati kasneje zaradi epidemiološke situacije in ukrepov in so nekatere začeli vključevati šele po sproščanju ukrepov, takšen primer so informatorji v šolah. Tam, kjer so izvajalci zagotavljali varno delo v skladu z usmeritvami NIJZ, so se programi začeli nemoteno.
Prilagodili so se razmeram
In kakšne so izkušnje izvajalcev? Zveza prijateljev mladine Maribor se vsako leto prijavi za javna dela, letos so ji odobrili štiri udeležence. "Vsi so ves čas delali s polno delovno obveznostjo, pač prilagojeno razmeram," razlaga sekretar ZPM Maribor Božo Raušl. "Ko smo bili odprti, so delali tu, ko je bil Dom ustvarjalnosti zaradi ukrepov zaprt, pa so pripravljali program za vsebine, ki smo jih izvajali po spletu in pomagali pri tem."
Eden od vsakoletnih programov javnih del so tudi informatorji na šolah. Dve vključeni v ta program imajo tudi na OŠ Franceta Prešerna v Mariboru. "Ko so bili učenci na šoli, sta delali, ko učencev zaradi ukrepov ni bilo, pa smo vključitev prekinili in ju nato ponovno poklicali nazaj," odgovarja ravnateljica Marta Otič, ki si želi, da bi se čas vključitve v javno delo lahko podaljšal na dlje kot sedaj mogoči dve leti oziroma da bi se mesto informatorja sistematiziralo v obliki zaposlitve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
