Športni pedagogi so se v času zaprtih šol znašli pred izzivom, kako zagotoviti, da se bodo učenci in dijaki gibali. Pri metodah dela so bolj ali manj prepuščeni sami sebi, kar je še poglobilo razlike v kakovosti izvedbe pouka.
Uporabljajo aplikacije in si merijo srčni utrip
Dijakinja četrtega letnika ene izmed okoliških srednjih šol potoži, da jim profesorica zgolj pošilja kvize, ki bi jih morali reševati. "To se mi zdi trapasto, zato kvizov ne rešujem," pove in kritično pripomni, da bi bilo veliko bolje, če bi morali namesto tega izvajati športne vaje. Dijak tretjega letnika Srednje elektro-računalniške šole Maribor Nur Al Khatib pa je s poukom športne vzgoje na daljavo zadovoljen. "Mi uporabljamo aplikacijo Strava, ki meri, kako dolgo na primer tečeš, kolikšna je povprečna hitrost, zdaj smo si začeli meriti tudi srčni utrip." Vaje redno izvaja, pravi pa tudi, da bi aplikacijo težko prelisičil, saj se spremljata povprečna hitrost in pot.
Devetošolka z Osnovne šole Cirkovce Asja Al Khatib pa razloži, da jim učitelj vsak teden pošlje vaje, ki jih morajo opraviti. "Na izbiro imamo aerobno vadbo ali pa vaje za moč," pove in doda, da morajo vsak teden stopnjevati zahtevnost vaj. Meriti si morajo srčni utrip, ga zabeležiti v tabelo, zapisati morajo tudi, kako dolgo so opravljali vaje. Če pa želijo teči, uporabijo aplikacijo Sports Tracker, ki beleži premikanje. Pravi, da vaje izvaja takrat, ko je na urniku športna vzgoja. "V primerjavi z lanskim šolskim letom je zdaj šport na daljavo veliko bolje organiziran," še komentira Asja.
Naloge v naravi, stran od zaslonov
Tomaž Zobec, učitelj športa na Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju, učencem na začetku tedna pošlje naloge za cel teden, kar jim omogoča, da si urnike naredijo sami. "Za tako obliko sem se odločil zato, ker želim, da učenci izvedejo raznolike gibalne naloge v naravi, na svežem zraku, stran od zaslonov. S kratkimi športnimi izzivi jih skušam spodbuditi, da si tudi med učenjem vzamejo gibalni odmor, telo razgibajo in nadaljujejo z delom, kar dokazano dvigne storilnost," pojasni Zobec. Na koncu tedna učenci svoje aktivnosti dokažejo v obliki slik, videov ali zapisa.
"Nekaterih športnih aktivnosti, kot so na primer ekipni športi in gimnastika, na daljavo ni mogoče izvajati"
Učitelj športa na Osnovni šoli Draga Kobala Klemen Kotnik razloži, da pouk poteka znotraj spletne učilnice na Arnesovem omrežju, kamor učenci poleg uporabnih športnih informacij prejmejo tudi navodila in športne izzive za delo od doma. "Z učenci vsakega razreda se enkrat tedensko srečujemo na daljavo tudi v živo v obliki videokonference s pomočjo aplikacije Zoom," pojasnjuje Kotnik. Kot je dejal, na videokonferencah učenci zelo dobro sodelujejo, v spletni učilnici pa bi obisk lahko bil boljši. "Ob koncu vsakega tedna so pozvani k oddaji dnevnika aktivnosti. V kakšni obliki bodo podali svoj odziv o opravljenem delu, si lahko izberejo sami: lahko naredijo kratek zapis o opravljenih športnih aktivnostih, lahko oddajo kakšno fotografijo ali posnamejo kratek videoposnetek opravljenih dejavnosti," razloži in doda, da učitelji redno beležijo opravljene naloge učencev. Redno jim dajejo tudi povratno informacijo ter jih motivirajo za redno gibalno dejavnost in zdrav življenjski slog.
Delo poteka bolj tekoče kot v prvem valu, učenci in učitelji so bolj vešči uporabe spletnih aplikacij. Si pa vsi želijo vrnitve nazaj v šolske klopi, saj se zavedajo pomena stika v živo, in kot opozarja Kotnik, "nekaterih športnih aktivnosti, kot so na primer ekipni športi in gimnastika, na daljavo ni mogoče izvajati".