Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani so prišli do pomembnega dosežka na področju novih metod za določanje količine gensko spremenjenih organizmov (GSO) v živilih. Na osnovi dolgoletnega preučevanja so pokazali, da je ena od metod lahko pomembno orodje za določanje deleža GSO predvsem v kompleksnih vzorcih.
Živila in krma, ki vsebujejo GSO, morajo biti v Sloveniji in v EU obvezno označeni, če vsebujejo več kot 0,9 odstotka odobrenih GSO. Prisotnost neodobrenih GSO ni dovoljena. Za ustrezen nadzor nad gojenjem in trgovanjem z GSO je treba razviti metode, ki omogočajo zanesljivo določanje deleža GSO v posameznem vzorcu. S povečevanjem kompleksnosti živil in krme, ki vsebujejo vse več sestavin in so močno predelani, pa so postali postopki za določanje deleža GSO v vzorcih vse bolj zahtevni, so sporočili iz inštituta.
"Proces določanja deleža GSO lahko primerjamo z določanjem količine rjavega fižola v mešanici fižola različnih barv. Če želimo izračunati delež rjavega fižola v mešanici, moramo prešteti tako število zrn rjavega fižola kot število vseh zrn v mešanici. Podobno moramo pri postopku določanja deleža GSO v vzorcu prešteti tako zaporedja DNK, ki so značilna za GSO, kot zaporedja DNK, ki so značilna za posamezno biološko vrsto. Za razliko od štetja zrn fižola pa štetje zaporedij DNK oziroma določanje njihove količine ni preprosto. Da bi jih sploh lahko šteli, jih moramo najprej pomnožiti po posebnem postopku, imenovanem verižna reakcija s polimerazo (PCR)," pojasnjujejo v inštitutu.
Z naprednimi tehnikami bodo odslej določali GSO tudi v kompleksnih vzorcih
