Ginekologija je bila v času covida-19 najbolj prizadeta od vseh panog v UKC Maribor, je prepričan dr. Iztok Takač, strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo. Bila je namreč edina klinika, ki se je v celoti morala umakniti, da je na njenem mestu deloval covid oddelek. Torej vsi trije operativni oddelki - oddelek za splošno ginekologijo, ginekološka onkologija in reproduktivna medicina. Samo porodnišnica, ki ima svojo stavbo, je ostala na starem mestu, seveda preurejena v bele, sive in rdeče cone.
Preselili so se že marca 2020, ko je covid prvič prišel v Slovenijo. Tako so iz dveh nadstropij in 80 bolniških postelj prešli na 30 postelj, ki so jih dobili na oddelku za ortopedijo in od abdominalne kirurgije. V drugem valu, jeseni 2020, so se drugič selili. Takrat so zaradi gradnje požarnih dvigal imeli samo še eno etažo na ortopediji, z nekaj manj kot 30 posteljami. In tam so ostali do letošnjega junija. V kirurški stolpnici so imeli namesto siceršnjih treh samo eno operacijsko mizo dnevno, kjer so najprej reševali vse nujne in onkološke težave bolnic.
Letos le 23 odstotkov programa za inkontinenco
Danes na ginekološki poseg čaka okoli 300 žensk. Poleg inkontinence so to diagnoze, kot so benigni tumorji, miomi, ciste, endometrioza, zdravljenje neplodnosti ... "Ves čas smo jih kontrolirali, naše bolnice zdravimo z zdravili in tako se te zadeve ne širijo, njihovo zdravje se ne poslabšuje. Če bi se kakšna stvar akutizirala, bi jo naredili," zagotovi Takač. Še okoli 400 pacientk čaka tudi na odvzem brisa v programu Zora. "Kljub temu da smo ves čas to delali, ni bilo kadra. Ne zdravnikov in ne sester. Delno, ker so zbolevali, delno ker so morali biti doma v izolaciji, zaradi varstva otrok, neprestano pa so bili naši zaposleni tudi v covid enoti. Še vedno tri naše sestre delajo tam," pojasni.
Vse to podaljšuje čakanje. Pa jim je zares uspelo pravočasno diagnosticirati in zdraviti vse bolnice z rakom? "Proces diagnostike je tekel nemoteno, morda se je zamaknil za kak teden, vsekakor pa še v skladu z doktrino. Poleg ginekologije sodelujeta pri postavljanju teh diagnoz še radiologija in citologija. V vseh teh dejavnostih je bilo nekaj odsotnosti, ampak vse pacientke nam je uspelo zdraviti v predvidenem roku - torej manj kot en mesec dni za postavitev diagnoze od suma na rak."
Čakajo september
Takač prikima, da je kakovost življenja pacientk, ki čakajo na sicer nenujne posege, slabša. In tako ostaja njihova kakovost življenja slabša dalj časa. Govorimo torej o 300 ženskah, ki jih sproti razvrščajo in jih glede na stopnjo nujnosti kličejo na posege. Ginekologija je od junija res že preseljena nazaj, vendar še vedno imajo na voljo le eno operacijsko mizo in enkrat tedensko še eno za operacije dojk. "Ostal je omejitveni dejavnik anestezija. Vse skupaj traja že dolgo in razumeti je treba, da so anesteziologi, ki so intenzivno delali na covidu, utrujeni. Zdaj bodo koristili lanski dopust in se nekoliko okrepili. Od 15. septembra pa pričakujemo, da se bodo vrnili v tolikšni meri, da bomo začeli krajšati čakalne dobe z dvema operacijskima mizama na dan," v upanju pove Takač. Že zdaj pa so odprli dodatno ambulanto za jemanje brisov za program Zora, začela bo delovati prihodnji teden.
Letos se je rodilo za pet odstotkov več otrok kot lani
Zamaknilo se je tudi pri zdravljenju neplodnosti, a samo v prvem valu, ko je tri mesece veljala najstrožja prepoved vseh nenujnih obravnav, jeseni jim je uspelo opravljati tudi te ambulante. In trije meseci v zdravljenju neplodnosti niso tako usodni, pomirja Takač. "Par, ki ima redne odnose, začnemo obravnavati po enem letu, če ne zanosi. In zdravimo jih tudi po več let," doda. Ob tem malo za šalo pove, da se je letos v porodnišnici rodilo za pet odstotkov več otrok kot lani v prvega pol leta, zaprtje javnega življenja je očitno pozitivno vplivalo na nataliteto.
Deset žensk in ena kopalnica
Covid je tudi na ginekologiji razgalil (stare) težave s prostorskimi kapacitetami. Zaradi selitve pljučnega oddelka s Pohorja v dolino in selitve oddelkov znotraj UKC Maribor je ginekologija izgubila tretjo etažo, ki je bila pred tem predvidena za širitev klinike. "Zdaj moramo težiti k temu, da preostale prostore te stavbe dobi ginekologija," je jasen Takač. V njihovi stavbi so namreč še nekatere nezdravniške službe iz uprave bolnišnice. "Ni najbolj prijazno, da imamo ambulante v kletni etaži. Poleg tega imamo v eni zdravniški sobi po dvanajst zdravnikov. To niso primerni pogoji za delo. V eni bolniški sobi pa po štiri pacientke, ponekod celo pet, ki si sanitarije delijo s še sosednjo sobo, torej po deset žensk za eno kopalnico in stranišče. Stavba se je gradila leta 1991. Do takrat je bilo sprejemljivo, da je v eni sobi 15 postelj. Danes to niso evropski standardi. Želimo si, da bi bili po dve ženski v eni sobi s svojo kopalnico, kakšna tudi sama," sklene.
"Ne vemo, kaj nas čaka"
Ginekološka klinika ima 246 zaposlenih. Med njimi je 48 zdravnikov, 81 diplomiranih medicinskih sester in 58 zdravstvenih tehnikov. Preostalo so psihologi, inženirji, bolničarji in administracija. "Naš kader se je ves čas dobro spopadal z izzivi epidemije, rad bi se jim zahvalil. Pokazali so nadpovprečno pripadnost ustanovi, podaljševali so svoje delovne čase, skrbeli za paciente maksimalno, kolikor je bilo možno," pravi Takač.
Ves čas so imeli tudi izpade zaposlenih zaradi covida. Manjkalo je tudi 20 odstotkov zaposlenih v prvem valu, ko še ni bilo cepiva in ko so se šele spoznavali z virusom ter načini, kako se ubraniti pred okužbo. Danes je med zdravniki okoli 90 odstotkov cepljenih, med diplomiranimi sestrami okoli 80 odstotkov in med srednjimi sestrami okoli 70 odstotkov. Nekateri so covid že preboleli in še niso kandidati za cepljenje, Takač ocenjuje, da bo na koncu večina precepljena.
"Moramo se bolje pripraviti na čase, ki prihajajo. Ker ne vemo, kaj nas čaka. Lahko bo boljše, enako ali slabše. Če bo enako, vemo, kako reagirati - čaka nas selitev, zniževanje standardov, podaljševanje čakalnih dob," opozarja pred morebitnim ali skorajšnjim četrtim valom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
