Minus pet, plus dva, takšna je bilanca koalicije mariborskega župana Saše Arsenoviča od 26. februarja 2019, ko je bil podpisan prvi sporazum o političnem sodelovanju. Od tedaj je iz koalicije izstopila Lista mladih. Povezujemo (Matic Matjašič), Levica (Tatjana Frangež in Vladimir Šega) se je preselila v opozicijo po tem, ko ni želela podpisati aneksa k pogodbi, Lista za pravičnost in razvoj (Stojan Auer in Primož Juhart) pa ni bila povabljena k podpisu novega koalicijskega sporazuma.
S tem, ko sta se koaliciji pridružila Zdenka Križanič (z ukinjene Liste Andreja Fištravca je prestopila v Listo kolesarjev in pešcev) in še Zvonko Zinrajh (samostojni svetnik), ima ta zdaj v 45-članskem mestnem svetu 26 glasov - Arsenovič za Maribor (11 svetnikov), Lista kolesarjev in pešcev (4), SMC (3), SD (2), Gasilci Maribora (1), Lista Melite Petelin (1), NSi (1), Lista mladih - Zeleni Evrope (1) samostojna svetnika Jelka Kolmanič in Zvonko Zinrajh (2).
Zaplet z aneksom
Do razkola z Levico in LPR je prišlo tudi zaradi predlaganega aneksa. V Levici se niso strinjali s širitvijo koalicije z Zinrajhom, Stojan Auer pa je želel pred podpisom pridobiti soglasje organov LPR. Nastal je pravni zaplet, saj bi dodatek k pogodbi veljal samo, če bi ga podpisali predstavniki vseh strank. Šega in Auer sta ob tem opozorila, da je Arsenovič kršil koalicijsko pogodbo, in sta preostale partnerje pozvala, da se opredelijo do protipravnega ravnanja. A je župan hitro političnim partnerjem - brez Levice in LPR - v podpis ponudil nov sporazum o sodelovanju, ki so ga vsi tudi podpisali.
"Enim bolj ustreza opozicijski status, ker si takrat lahko dajo duška s pripombami"
"Enim bolj ustreza opozicijski status, ker si takrat lahko dajo duška s pripombami. Ni slabo, da se je nekdo umaknil, ker je težko delati, če ne najdeš skupnega jezika," je dogajanje komentirala Jelka Kolmanič, ki nove pogodbe ni več podpisala kot predstavnica Desusa, saj je vmes iz stranke izstopila, ampak kot samostojna svetnica. Z izkušnjami delovanja v več koalicijah je Kolmaničeva priznala, da je bilo od začetka "nekaj nerodnosti", ampak da so se zadeve precej izboljšale. Podobno razlaga Melita Petelin. "Včasih malo šepa pri komunikaciji, včasih se tudi ne strinjamo okrog vsega. Ampak če pogledamo širšo sliko, se s tem županom premikamo v pravo smer, nekaj rezultatov je že vidnih. Moramo pa biti tudi realni, dve leti je prekratek rok, da bi lahko rešili vse težave," ocenjuje Petelinova.
Interni dokument koalicije
Novi koalicijski sporazum se ne razlikuje bistveno od prvega - programske naloge so še vedno navedene po področjih strateško upravljanje, mestno jedro, mestne četrti in krajevne skupnosti, komunala, promet in prostor, mestna ekonomija, okolje in turizem, vzgoja, izobraževanje in šolstvo, mladina in informacijska družba, zdravje in sociala, medgeneracijska solidarnost, kultura, šport in rekreacija. Spremenjen je člen, ki govori o kadrovskih zadevah, ki ne predvideva več koalicijskega usklajevanja. Še največ sprememb je glede pogojev, kako se lahko zapusti koalicijo in kako se lahko sporazum spreminja in dopolnjuje z aneksi - po novem bo lahko do sprememb prišlo, če bo aneks podpisala večina partnerjev.
Ob prvi polovici mandata župana Arsenoviča so v kabinetu župana skupaj z mestno upravo pripravili tudi dokument Realizacija programskih nalog koalicije za obdobje 2018-2020. To je interni dokument koalicije, je sporočila Jelka Vrečko, vodja kabineta župana, s katerim lahko koalicija spremlja realizirane projekte, tiste, ki so v teku, in druge načrtovane programske naloge. "Dokument tako jasno pokaže na prednosti in pomanjkljivosti doseženih ciljev in ponuja možnost za konstruktivno delo koalicije tudi v prihodnje," je pojasnila Vrečkova.