Kako se domovi za starejše postavljajo na noge, potem ko so se soočili z okužbami s koronavirusom? Kako se je spremenilo življenje, kako poteka vsakdan v "novi normalnosti"? Toliko dogajanja, kolikor ga je bilo pred epidemijo, v domovih za starejše ta čas seveda ni, saj med epidemijo ni kulturnih in drugih nastopov zunanjih kulturnih društev, obiskov vrtčevskih otrok in šolarjev, glasbenih nastopov in še marsičesa. A notranji utrip je v domovih spet bolj živahen, kot je bil - potekajo delovne terapije in ustvarjalne delavnice, fizioterapije in še kaj.
Stanovalci se družijo le po etažah
V Domu pod gorco so trenutno brez okuženih, a oddahniti si ni mogoče. "Ves čas smo zelo pozorni," pravi direktor doma Gregor Žigon. Okužbo je doslej prebolelo 96 stanovalcev (všteti so tudi novovseljeni, ki so covid-19 preboleli pred prihodom v dom) in 43 zaposlenih, cepljenih je 42 stanovalcev in 31 zaposlenih. To pomeni, da s precepljenostjo in pričakovano imunostjo zaradi prebolelosti bolezni lahko računajo na okoli 70-odstotno kolektivno imunost.
Kako pa so v domu pripravljeni za naprej? Koronavirus je namreč še med nami. "Nekaj postelj imamo vedno rezerviranih za sivo in rdečo cono, rdečo cono imamo tudi stalno pripravljeno za primer okužbe. S stanovalci smo tudi dogovorjeni, da se družijo le po etažah. Obiski seveda so, a po predhodni najavi," odgovarja Žigon.
Muzikanti na zelenici, poslušalci na balkonih
Razpoloženje med stanovalci Doma pod gorco je dobro. "Ob lepem vremenu so veliko na prostem, začelo se je tudi vrtičkanje. V vsaki etaži smo že imeli tudi kuharske urice. Veliko je delavnic, zdaj so bile na velikonočne teme. Občasno imamo kak koncert in podobno, a na varen način, na prostem. Nazadnje so nastopili Frajkinclari, oni so igrali na zelenici, stanovalci pa so jih poslušali z balkonov. Deluje že tudi naša kavarna, ki so je stanovalci zelo veseli - radi se uredijo in gredo na kavo," razlaga Žigon.
Kljub cepljenju skrb ostaja, saj nobeno cepivo ni stoodstotno, skrbijo pa tudi novi sevi virusa. "Tako da smo stalno na trnih," pravi direktor. Tudi ob zaprtju države so se odločili, da bodo obiski omogočeni. "Ocenili smo, da bi bilo ponovno zaprtje preveč naporno za stanovalce. Mislim, da se bomo morali začeti zavedati, da bomo s tem virusom morali živeti," še poudari Gregor Žigon.
Ena hiša en mehurček
V največjem slovenskem domu, Domu Danice Vogrinec v Mariboru, je zaradi prebolelosti in precepljenosti med stanovalci že dosežena 90-odstotna kolektivna imunost, med zaposlenimi pa 60-odstotna. Kakšno pa je zdajšnje stanje, se še srečujejo z okužbami? "Za cel dom imamo organizirano rdečo cono v enoti na Taboru. Tri mesece je bila prazna, ker smo bili brez okužb, zdaj pa so v njej trije stanovalci; vsi trije so novosprejeti in se jim je okužba pokazala med bivanjem v sivi coni, kamor smo jih po sprejemu v dom v skladu s protokoli najprej namestili," pravi direktor Marko Slavič.
Posebnih omejitev za stanovalce ni, pozorni so le na to, da se stanovalci med različnimi enotami med seboj ne družijo, torej da je ena hiša en mehurček, vendar na način, da stanovalci tega niti ne občutijo. Zdaj so stanovalci veliko na prostem, se pogovarjajo, sedijo na soncu, pravi Slavič. Obiski so mogoči po predhodni najavi tudi v času zaostrenih ukrepov. Slavič ob tem še opozarja, da se domovi srečujejo s finančnimi izzivi: po eni strani je zaradi koronavirusa manjša zasedenost postelj, po drugi strani pa so stroški zaradi zaščitne opreme večji.
Obiski po predhodni najavi
In kakšno je stanje v Domu SeneCura Maribor? "Trije stanovalci so zboleli po drugem odmerku cepljenja in dva po prvem odmerku. Stanovalci, ki so ostali v domu, so asimptomatski," odgovarja Sandra Gavranovič in dodaja, da je bilo sicer "cepljenih 93 odstotkov stanovalcev in 43 odstotkov zaposlenih - to so tisti, ki niso preboleli covida-19 in se lahko cepijo. Večina pa še ni bila cepljena, ker še ni preteklo šest mesecev od okužbe, in čakamo na navodila pristojnih o poteku cepljenja." Tudi v tem domu obiski so mogoči, vendar po predhodni najavi.