Andreja Kutin
Je vse, kar je zapakirano v zeleno barvo, res okolju prijazno? Kako in kaj z drevesi v Mariboru in zimo na Pohorju? Kako bo na svet in Slovenijo vplival dvig morske gladine? V kakšnem svetu bomo živeli in kako komunicirati podnebne spremembe, temo, za katero se zdi, da je imamo že polna ušesa? Zakaj varovati biodiverziteto travnikov? Je res, da kmalu na Štajerskem ne bo več uspevala vinska trta rizling? Odgovore na ta in še veliko več vprašanj, povezanih z varovanjem okolja in spreminjanjem sveta, bodo poiskali in predstavili raziskovalci najrazličnejših vej znanosti Filozofske fakultete v Mariboru.
Izobraževanje mladih in skupnosti
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru želi namreč s projektom ZELEN.KOM v izobraževalnih modulih plastično prikazati probleme in rešitve zelenega prehoda ter na ta način popularizirati dejavno reševanje in prilagajanje na podnebno krizo. Poleg predavanj za študente bodo strokovnjaki z različnih področij razvili vrsto izobraževalnih modulov za širšo javnost, znanje pa bo na voljo tudi lokalnim odločevalcem, ki se lotevajo različnih praktičnih izzivov. V projektu sodeluje 47 raziskovalk in raziskovalcev z desetih oddelkov, od jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev do geologov, psihologov, sociologov in filozofov, pripravili pa so čez sto modulov, nekateri od njih bodo kasneje vključeni tudi v izobraževalni sistem.
"Današnji podnebni diskurz je velikokrat zmeden, protisloven in kaotičen," je na predstavitvi projekta uvodoma dejala prodekanica fakultete in koordinatorica projekta Irena Stramljič Breznik. Seveda ima projekt predvsem izobraževalni namen, je dodala: "Nenazadnje je prav v obdobju visokošolskega izobraževanja treba povečati zavedanje bodočih učiteljev o možnostih, ki jih imajo na področju ukrepanja za blaženje podnebne krize, ter razvijati pozitivna stališča in interes, da postanemo sami sprememba."
Okoljske rešitve da, ampak le če ne terjajo časa in denarja
Obširna anketa, ki so jo v vzhodni Sloveniji opravili ob začetku projekta, je pokazala, da veliko ljudi skrbijo podnebne spremembe in se jih zavedajo, ni pa med ljudmi prav veliko pripravljenosti za spreminjanje njihovega obnašanja, sploh kadar spremembe terjajo čas in predstavljajo strošek. "Ljudje se zavedajo, da podnebna kriza škoduje, tudi s tem, da se skrb začne pri posamezniku, se strinjajo. Ugotovili smo še, da se ljudje radi poslužujejo okolju prijaznih praks, če te ne terjajo visokega finančnega in časovnega vložka, nikakor pa se ne poslužujejo okolju prijaznih praks, če zahtevajo več stroškov," pravi dr. Alja Lipavic Oštir, vsebinska sovodja projekta. Kje vidijo anketiranci rešitve? V spremenjenih vzorcih življenja in tehnološkem napredku. Več kot 75 odstotkov anketiranih pa je povedalo, da si želi izobraževanj s tega področja.
"Osrednja ideja projekta je, kako vse, kar znanstveniki odkrijejo v zvezi s podnebno krizo, pripeljati do ljudi, in sicer z namenom, da bodo spremenili svoje obnašanje. To namreč ni preprosto," je dodala Alja Lipavic Oštir. Zato so si pri projektu zadali nekaj pravil; izobraževalnja morajo biti razumljiva, narativna in naravnana lokalno. Cilj je tudi, da moduli, ki bodo nastali v projektu, ostanejo za kasneje.
Praktično za ohranitev biodiverzitete
Med 100 pripravljenimi vsebinami so tako denimo pripravili strategije prookoljskega vedenja za gospodarstvo, ugotavljali, kako misliti prihodnost mojega kraja, komunikacija z okoljskimi dvomljivci, lotili so se problema odpadkov tekstilne industrije, pogledali, kakšen bo zimski turizem na Pohorju v novih razmerah, kaj so vročinski valovi in toplotni stres v lokalnem okolju. Dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski sovodja projekta, je kot primer predstavil delo geografov, ki so se zelo praktično lotili analize izvajanja evropske kmetijske politike, ki v perspektivi 2023-2027 narekuje ustavitev trenda izgube biotske raznovrstnosti. Kako ta cilj udejanjati v praksi? "Slovenija je morala pripraviti strateški dokument za ta cilj. Mi pa smo se posvetili intenzivni kmetijski krajini, kjer imamo težavo pomanjkanja malih lesnih struktur, mejic, ki doprinesejo k biodiverziteti. S pomočjo geografsko informacijskih sistemov in prostorskih podatkov smo objektivno ocenili, katere regije v Sloveniji so kritične, kje je treba čim prej ukrepati in zagotoviti večjo krajinsko pestrost." Izkazalo se je, da gre za severovzhodno Slovenijo, kjer je kmetijstvo najbolj intenzivno. Kmetje bodo lahko poslej v informacijskem sistemu sami preverili, koliko lesnih struktur imajo na svojih parcelah in če to zadostuje zakonodaji. Ta namreč veleva, da morajo kmetijska gospodarstva, večja od štirih hektarjev, imeti vsaj štiri odstotke neprofitnih površin, torej takih, ki omogočajo preživetje več vrst rastlin in živali.
Projekt ZELEN.KOM je eden od 23 pilotnih projektov, ki jih izvaja mariborska univerza v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v skupni vrednosti 26 milijonov evrov. "Njihovi rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod," je povedala prorektorica za študijsko dejavnost Mihaela Koletnik.
