Mestni svet se je v četrtek v pestri razpravi seznanil tudi s študijo izvedljivosti za ravnanje z odpadnim blatom iz centralne čistilne naprave (CČN) v Dogošah. Študijo je pripravilo podjetje SL Consult, stala je 36 tisoč evrov, občina pa jo je naročila, ker je morala lani, po madžarskem zaprtju meja, zaradi zvišanih cen odvoza blata, ki so s tedanjih 57 evrov poskočile na sedanjih 169 evrov za tono, znesek na položnicah z 1,8 evra za povprečno gospodinjstvo zvišati na 5,3 evra. S 1. novembrom se bo sicer cena odvoza blata znižala na 134 evrov za tono, znesek na položnicah za občane pa po zagotovilih župana Saše Arsenoviča za okrog 15 odstotkov, kljub temu pa želi občina najti dolgoročno in samooskrbno rešitev omenjenega problema, s katero ne bo odvisna od prevzemnikov. Ob tem je v blatu tudi fosfor, ki ga bo po letu 2030 po direktivi EU iz blata treba pridobivati kot strateško surovino.
Študija zajema več kot deset variant ravnanja z blatom, vse so obravnavane z okoljskega, ekonomskega in tehničnega vidika, a so izvajalci ugotovili, da občini ne morejo predlagati ene variante kot najbolj optimalne, ker nobena samostojno ne bi zagotovila dolgoročne rešitve. Zato so se odločili, da oblikujejo tri scenarije, pri čemer so pri vseh upoštevali količino 15 tisoč ton, kar je dva tisoč ton več, kot jih v CČN nastaja zdaj. Nigrad bo namreč kmalu začel graditi dodatnih 24 kilometrov kanalizacije, zato bo na CČN priključenih več gospodinjstev.
Različni scenariji, različni prihranki
Po scenariju A bi Maribor sušil in sosežigal blato v objektu za energijsko izrabo odpadkov, katerega izgradnjo leta 2027 ob Snagini sortirnici načrtuje Energetika. Investicija bi v tem primeru bila najnižja, občino bi stala 2,5 milijona evrov, letni stroški obratovanja in vzdrževanja še dodatnega pol milijona, prihranek občine pa naj bi znašal dva milijona evrov. Problem tega scenarija je, da bi morala vsebnost fosforja v blatu znašati manj kot 20 gramov na kilogram suhe snovi, to je namreč meja, pri kateri bo fosfor verjetno treba obvezno izločati, pri čemer je vrednost fosforja v blatu iz dogoške CČN v obravnavanem obdobju bila točno na meji, znašala je namreč 19,95 grama.
Scenarij B predvideva investicijo v CČN, ki bi jo nadgradili tako, da bi lahko ta blato obdelala tudi anaerobno s termično hidrolizo, nato pa bi vključili še ustrezno rešitev za izločanje fosforja. Ker se pri tem postopku sprošča precej električne energije, bi lahko z njo napajali celoten proces čiščenja odpadne vode, kar bi ustvarilo precejšnje prihranke, saj je CČN sicer zelo velik porabnik elektrike, ta pa se bo v prihodnje verjetno precej dražila. Strošek tega scenarija je precej višji, investicija bi stala 11 milijonov evrov, letni obratovalno-vzdrževalni stroški še 1,2 milijona, bi pa prihranek znašal tri milijone evrov letno.
Scenarij C obravnava monosežig blata z možnostjo pridobivanja fosforja, pri čemer obstaja več podvariant, odvisno od tega, kakšno rešitev bo za sežig blata sprejela država. V najbolj verjetnem primeru, da bi se blato sežigalo v manjši sežigalnici, bi bili stroški občine 8,5 milijona evrov, obratovalno-vzdrževalni stroški 715 tisoč, prihranek pa slaba 2,5 milijona.
Za zdaj samo seznanitev z možnimi rešitvami
Ker nekateri scenariji predvidevajo dodatne dejavnosti na območju CČN, je svetnika Miho Recka zanimalo, ali so pripravljavci študije o tem karkoli povprašali Dogoščane. Najbolj pa je potencialne rešitve kritiziral Stojan Auer, predvsem v prepričanju, da ima občina boljšo možnost, predelavo blata v gradbeni kompozit. Arsenovič je to možnost zavrnil: "Mi smo se s ponudniki tehnologije že pogajali o ceni, a so se plačilni pogoji izkazali za neizvedljive. Ob tem tudi nikjer v Sloveniji ni možno tega materiala kamorkoli odlagati legalno." Vladimirja Šego so presenečali izračunani prihranki: "Občina za ravnanje z blatom letno plačuje nekaj manj kot 2,2 milijona evrov. Kako lahko prihranki presegajo stroške?" Urška Hozjan, poročevalka za SL Consult, je pojasnila, da ne gre le za prihranke na področju ravnanja z blatom, "pač pa so upoštevani tudi prihranki na področju čiščenja odpadnih voda".
Preden bo Maribor sprejel kakršnokoli odločitev v zvezi z odpadnim blatom, bo morala svojo vlogo odigrati tudi država
Razgreto ozračje je umirjal podžupan Samo Peter Medved: "Danes se ne odločamo za konkretno rešitev, svetnike smo samo želeli seznaniti z možnimi tehnologijami in rešitvami za blato. Se pa občina ob tem za monosežig dogovarja tudi s Ptujem, ki ima za ustrezno napravo že sprejete prostorske akte. Tako ta kot številne druge rešitve so odvisne tudi od ministrstva za okolje. Preden sprejmemo kakršnokoli investicijsko odločitev, od tega pričakujemo sprejetje zakonodajnih robnih pogojev tako glede fosforja kot glede sežigalnic, da ne bomo potem priča zavoženim investicijam, kot je bil TEŠ."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
