Igor Selan
Mariborska občina po desetih letih končno le rešuje problematiko manjkajočega kanalizacijskega omrežja, zaradi katere so ji grozile tudi inšpekcijske odločbe. Čeprav je še do pred kratkim kazalo, da bo morala enajst milijonov evrov vreden projekt financirati sama, ji je zanj zdaj vendarle uspelo pridobiti tudi evropska in državna sredstva. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč sredi novembra izdala odločitev o finančni podpori za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, za katerega bo iz Kohezijskega sklada kot prispevek EU na voljo 4,3 milijona evrov, medtem, ko bo Republika Slovenija za projekt namenila 752 tisoč evrov. Skupaj bo tako projekt sofinanciran v višini dobrih pet milijonov evrov.
Na omrežje bo priključenih 98 odstotkov prebivalcev
Na območju Limbuša in Laznice, Peker in Hrastja, Malečnika in Trčove ter Kamniške grabe bo občina zgradila 24 kilometrov kanalizacije, na katero bodo na novo priključili kar 3508 gospodinjstev, številna od teh bodo na kanalizacijo priključena sploh prvič. "Na teh območjih je na ustrezno odvajanje komunalne in meteorne vode zdaj priključenih 95,7 odstotka prebivalstva in na ustrezno čiščenje odpadnih voda 95,2 odstotka prebivalstva. Po izvedeni investiciji bomo oboje zagotovili za 98 odstotkov prebivalstva v teh delih občine," napovedujejo na mariborski občini.
Na območju Kamniške grabe bodo kanalizacijo tako zgradili na novo (v dolžini 1229 metrov omrežja), prav tako tudi v Pekrah in Hrastju (6887 metrov) ter v Metavi, Celestrini in Orešju (9658 metrov), medtem ko bodo v Limbušu in Laznici obstoječo kanalizacijo nadgradili, zgradili bodo namreč ločen komunalni kanal v skupni dolžini 6563 metrov.
V Limbušu preprečili dodatna dela
"S tem problem kanalizacije v Limbušu praktično dokončno rešimo, ostala bosta namreč le dva kraka v smeri Vrhovega Dola, in sicer en del ob cesti Ob Blažovnici in Vrhovdolska pot, kjer je kar nekaj hiš, 20, 30, ki niso zajete niti v novih projektih," pravi predsednik krajevne skupnosti Limbuš Andrej Šauperl. In doda: "Na novo kanalizacijo čakamo že 35 let, gre za velik dolg, predvsem do prebivalcev Spodnjega Limbuša, ki so to infrastrukturo v bistvu plačali že z več samoprispevki, a je večina denarja šla v izgradnjo infrastrukture drugje."
{infobox-gray}147132{/infobox-gray}
V Limbušu jim je sicer še v zadnjem trenutku uspelo preprečiti nepotrebna dodatna dela. Direkcija za infrastrukturo je namreč tam že začela urejati Dravsko kolesarsko pot, katere del pa poteka prav po trasi bodočega kanalizacijskega voda. "Drži, uspeli smo se dogovoriti, da izvajalec zdaj dela izvaja le na tistem delu poti, kjer spodaj ne bo kanalizacije, z občino pa za relativno hiter predčasni razpis za ta del kanalizacije, da pri kolesarski poti ne bo prevelikih zamud," še pravi Šauperl. V začetku naslednjega leta je tako prvi na vrsti Limbuš, zaključek vseh del pa je predviden do konca leta 2023.
V KS Malečnik vseeno nezadovoljni
S projektom so zadovoljni tudi v krajevni skupnosti Malečnik, kjer pa vseeno menijo, da investicija s strani občine ni vodena primerno. "Zaradi nekoordiniranega načrtovanja bomo morali zdaj razkopati del praktično nove ceste do Trčove. Ob tem smo vsa ta leta vztrajali, da se kanalizacijski vod potegne ob Dravi in se priključi na dupleškega, zdaj pa bodo morali vsi objekti, ki ležijo pod nivojem kanalizacije, imeti lastne črpalke. Tudi šolski blok in šola, ki je že pridobila predračun za črpalko v višini kar 35 tisoč evrov, kar je nesprejemljivo. Šolo smo zato izločili iz projekta in jo bomo skupaj s še nekaterimi drugimi objekti, ki niso zajeti v tem projektu, na kanalizacijo priključili, ko bo prišlo do rekonstrukcije glavne ceste proti Lenartu," pravi predsednik KS Jožef Škof.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
