Barbara Bradač
Sezona nabiranja regrata je predvsem spomladi, a ga lahko jemo čez vse leto. Posamezniki si z nabiranjem in prodajo nekoliko finančno pomagajo, a jih doleti kopica davčnih birokratskih zahtev ob njegovi prodaji. Kaj pa kmetje, ki nabirajo regrat na svojem zemljišču, imajo status kmeta in so na podlagi katastrskega dohodka pavšalno obdavčeni? Kar precej nejasnosti je, smo ugotovili v pogovoru s kmeti, a finančna uprava je jasna: regrat lahko posameznik, ne glede na to, ali ima status kmeta ali ne, nabira in prodaja le v okviru priglašenega osebnega dopolnilnega dela in kupljene vrednotnice ali pa registrirane dejavnosti.
"Saj regrata ne kradem"
Tako prodajalka, ki že desetletja prodaja gobe, šopke telohov, čemaž, regrat in še kaj na vogalu Jurčičeve in Gosposke ulice, iskreno pove, da v zmedi različnih informacij in praks ni vsem popolnoma jasno, ali vrednotnico za prodajo regrata potrebuje. "Imam status kmeta, pa vsak mesec kupim vrednotnico. Ne vem, ali jo potrebujem, ampak jo raje kupim, kot da se z inšpektorji ubadam."
"Kmet mora ponovno nekaj plačati, zato da bo lahko delal na svoji kmetiji, na svojem travniku"
Furs: Tudi kmet mora kupiti vrednotnico
A finančna uprava je jasna pri nabiranju in prodaji regrata. "Nabiranje in prodajo prostorastočega regrata, pa čeprav na lastnem zemljišču, ni mogoče šteti kot del osnovne kmetijske dejavnosti, niti taka dejavnost v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ne spada v kmetijsko dejavnost, ampak je to druga dejavnost gospodinjstev," odgovarjajo pri finančni upravi in vztrajajo, da če kmet nima registrirane dejavnosti, recimo statusa samostojnega podjetnika, velja tudi d.o.o., mora imeti priglašeno osebno dopolnilno delo in kupljeno vrednotnico ter izpolnjevati vso potrebno mesečno in polletno dokumentacijo.
Vrednotnica stane 9,48 evra na mesec
Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega je opravljanje osebnega dopolnilnega dela skladno z zakonodajo. Pridobi se na spletnem portalu e-uprava ali osebno na upravni enoti, stane pa 9,48 evra za koledarski mesec dela. Če posameznik nima priglašenega osebnega dopolnilnega dela, se šteje, da gre za delo na črno, za kar je zagrožena kazen od 1000 do 7000 evrov.
Takšna ureditev je absurdna
Da je takšna ureditev absurdna, opozarja strokovnjakinja za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak. "Po moji logiki, čeprav nisem specialistka za zakonodajo, je nabiranje in prodaja regrata osnovna kmetijska dejavnost. Kaj pa naj bo? Kmet ima travnike in živino, da prideluje hrano zase in za živino, ne glede na to, ali so to zelenjava, sadje, poljščina ali vinograd," pravi Pušenjakova, ki je ostra do vse bolj obremenjujočih davčnih ureditev za kmete.
"Kmet mora ponovno nekaj plačati, zato da bo lahko delal na svoji kmetiji, na svojem travniku. Moral bo državi plačevati, da bo lahko na svoji lastni kmetiji nabiral in prodajal regrat, poleg tega bo moral državi še davek od tega plačati. Tam, kjer slutijo, da je malo več denarja, jim ga želijo pobrati. Pa že zdaj moji pridelovalci zelenjave nimajo denarja za vlaganje v razvoj kmetije, ampak samo še za ohranjanje. Furs bi pa še to pobral, kar imajo," je kritična Pušenjakova.
