Kdaj postanejo zapuščene stavbe nevarne

Starih, propadajočih in praznih hiš je v Mariboru kar nekaj, podatka, koliko jih je, nima nihče. Ena izmed njih, ki daje nevaren videz, da se seseda, in je nujno potrebna obnove, je v Tkalskem prehodu v centru mesta. Ta prehod ni kakšna promenadna ali glavna turistična ulica, je pa speljan do Gosposke ulice, soseska je frekventna, spogleduje se s turizmom in podjetništvom, saj so zraven Zavod za turizem Maribor - Pohorje in druge (turistične) organizacije, Radio Študent, obrtniki in trgovci.
Po podatkih geodetske uprave je troetažna stanovanjska stavba stara 220 let. Hiša je že dlje časa prazna, na oknu visi napis, da je na prodaj. Lastnika nepremičnine sta že nekaj let Miroslav Dvoršak in Boris Arko, družbenika podjetja Osad za najem strojev, naprav in drugih sredstev. Koliko stane hiša, Arko ni želel povedati, ko smo z njim govorili po telefonu, tudi drugih informacij ali komentarja ni hotel dati.

Ogrožati mora zdravje, življenje, promet ...

Inšpekcija informacij o zanemarjenih, razpadajočih stavbah nima, zadev tudi ne razvršča po mestih oziroma lokacijah, pojasnjuje ministrstvo za okolje in prostor, zato za Maribor ne morejo povedati ničesar. Zapuščene hiše še niso nevarne, navajajo zakon, in niso v pristojnosti gradbene inšpekcije, ta lahko ukrepa le, kadar objekt postane nevaren. To je takšen, da "neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte". Zato denimo "odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje, prav tako, če ni neposredne ogroženosti javne površine", izpostavlja ministrstvo. Če inšpektor oceni, da je hiša nevarna, pa lahko prepove njeno uporabo ali odredi, da je treba objekt zavarovati, popraviti ali odstraniti. Tega, kako inšpektor ocenjuje nevarnost, kdaj gre na teren in drugo, niso predstavili.
Če stavbe kazijo podobo naselja ali krajine, lahko intervenira tudi občina in zasebnim lastnikom teh nepremičnin naloži popravilo oziroma zapove upoštevanje prostorskega načrta, še razlaga ministrstvo. Občina lahko zaradi zavarovanja javne koristi zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela, z odlokom lahko določi območja oziroma objekte, na katerih je treba opraviti vzdrževalna dela, in tudi, katera dela je treba izvesti.

Občina razlaga drugače kot ministrstvo

Ali Mestna občina Maribor tega ne ve ali nima ustreznih prostorskih podlag, občinska piar služba namreč trdi drugače: "Lokalna skupnost nima pristojnosti za posege v zasebno lastnino. Torej MOM nima pristojnosti nalagati zasebnim lastnikom obnove stavb, razen v primeru, da pristojni inšpektorat izda odločbo, iz katere izhaja, da gre za splošno nevarnost za ljudi oziroma da je stavba nevarna (grožnja zrušitve stavbe, odpadanje ometa ipd.)."
Dodajajo še, da "je MOM z željo po ureditvi starih, propadajočih stavb v mestnem jedru letos objavila razpis za sofinanciranje kulturne nepremične dediščine (sofinanciranje obnove fasad) za zasebne lastnike in ga tudi uspešno zaključila. V okviru razpisa je MOM zagotovila 200.000 evrov, na osnovi katerih bo obnovljenih deset stavb." Razpis bo tudi prihodnje leto, napovedujejo in menijo, da bodo v nekaj letih tako pomagali obnoviti večino stavb v mestu.