Beg možganov je velika izguba, s katero se sooča tudi Slovenija, ki pa je vendarle storila nekaj, da najboljše mlade iz tujine spet pritegne domov. Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je prvič razpisala 1,2 milijona evrov težak program dr. Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, ki je lani v domovino vrnil sedem mladih znanstvenikov in znanstvenic, med njimi tudi Mariborčanko Satjo Mulej Bratec. Doktorica nevroznanosti, ki je bila na svoji izobraževalni poti vedno v špici, od 1. novembra na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru tako že vzpostavlja vznemirljiv projekt, ki bo s pomočjo elektroencefalografije (EEG) raziskoval, kako prisotnost sočloveka vpliva na občutenje bolečine.
Strast do psihologije, biologije in matematike
Mlada znanstvenica je za mariborski oddelek psihologije, kjer bo tudi poučevala, nedvomno velika pridobitev. V Maribor prihaja iz Nemčije, kjer je bila kot raziskovalka zaposlena na Kliniki rechts der Isar, Univerze Ludwiga Maximilliana v Münchnu. Tam je pri 29 letih z odliko doktorirala iz sistemske nevroznanosti, pred tem pa na isti univerzi kot najboljša v svojem letniku zaključila magistrski program nevrokognitivne psihologije, kamor se je prebila v hudi konkurenci.
"Tam sem se prvič spoznala z nevroznanstvenimi metodami. Opravila sem dva projekta z uporabo EEG, nato pa za magistrsko nalogo uporabila funkcijsko magnetno resonančno slikanje, ki me je povsem navdušilo, ker lahko z njim vidiš možgane in regije, ki so aktivne med določenim procesom oziroma nalogo, ki jo izvaja udeleženec raziskave," je o svoji strasti razlagala Mulej Bratčeva. Na začetku je sicer mislila, da bo delala z otroki, a jo je med študijem povleklo v naravoslovno smer, v nevroznanost, ki se odlično povezuje z njenima drugima ljubeznima - biologijo in matematiko. Svoje zanimanje je lahko poglobila že kot dijakinja mednarodne mature na mariborski II. gimnaziji. "Psihologijo, biologijo in matematiko sem imela po šest ur na teden zaradi drugačnega programa mednarodne mature. Vse skupaj je potekalo v angleščini, zato sem začela razmišljati o študiju v tujini," je pripovedovala, kako jo je pot že pri rosnih 19-ih peljala na tuje, natančneje na dodiplomski študij psihologije na Univerzi Warwick v Veliki Britaniji, ki ga je prav tako zaključila med najboljšimi v letniku.
Pretehtala je družina
Zakaj se je kot uveljavljena znanstvenica in vodja projektov na priznani instituciji sploh vrnila v domovino? "Zelo me je privlačila ideja, da se vrnem v domači kraj," je odhod iz za marsikoga obljubljene Nemčije pojasnila znanstvenica, sicer tudi mama dvoletnika. "Gre za to, da lahko enako delo opravljam tudi v Sloveniji, hkrati pa je tu tudi družina, kar je pretehtalo," je dodala.
"Zelo me je privlačila ideja, da se vrnem v domači kraj"
Pravi, da se je po dobrem mesecu dni že dobro vpeljala v mesto, kjer je ni bilo zadnjih petnajst let, in da so jo novi kolegi dobro sprejeli. Se ji po čem vendarle toži? "V Angliji in Nemčiji sem študirala in delala ob ljudeh z vsega sveta, kar je v Sloveniji veliko bolj omejeno. To bom morda pogrešala," je razmišljala. Poseben izziv zanjo je preskok v slovenščino, saj po vseh letih na tujem razmišlja v angleščini.
Socialna podpora blaži bolečino
V triletnem projektu, ki ji je omogočil vrnitev v domovino, bo Satja Mulej Bratec s svojo skupino raziskovala socialno regulacijo čustev in bolečine. O podrobnostih projekta sicer ne more govoriti, je pa pojasnila, da bodo k sodelovanju povabili romantične pare in partnerkam s pomočjo EEG merili možgansko aktivnost med občutenjem bolečine. "Vemo, da prisotnost drugega lahko vpliva na občutenje bolečine. V večini primerov čutimo manj bolečine, ko je z nami nekdo, ki ga imamo radi in mu zaupamo. Tipičen primer je porod," je razložila raziskovalka. A socialna podpora lahko gre tudi v drugo smer, denimo včasih pacientom s kronično bolečino prisotnost partnerja bolečino intenzivira. Cilj raziskave je tako globlje razumevanje socialne podpore, kar lahko sčasoma pomaga izboljšati psihoterapevtsko zdravljenje hujših oblik depresije in, dolgoročno gledano, pomaga k razvoju primarnih oblik zdravljenja kronične bolečine. Kot pojasnjuje sogovornica, je socialna podpora izjemno pomembna: "Njeno pomanjkanje na smrtnost vpliva podobno kot kajenje. Danes, ko je epidemija, imamo srečo, da smo lahko z ljudmi virtualno povezani, kar sicer ni enako, je pa veliko bolje kot nič."