Darja Kocbek
Nosilci kmetijskega gospodarstva oziroma nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastniki gozda, ribiči z dovoljenjem za gospodarski ribolov, ki bodo zaradi epidemije imeli izpad dohodka, so na podlagi prvega koronazakona upravičeni do finančnega nadomestila, če je njihov izpad dohodka vsaj 20-odstoten. To finančno nadomestilo bodo lahko uveljavljali še v obdobju treh mesecev po razglasitvi konca epidemije. "Ta ukrep velja samo za kmetijstvo," je za Večer pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Finančno nadomestilo bodo dobili v obliki pavšala, določen bo glede na hektar zemljišč, ki jih ima kmet v obdelavi, oziroma na število glav velike živine glede na povprečje zadnjih treh let. Pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah pa bo višina pavšala odvisna od povprečja dohodkov v zadnjem letu. "To bo nadomestilo izpad tudi zaradi cenovnih nesorazmerij na trgu, zaradi kopičenja zalog, skratka vsega, kar bo kmet lahko izkazoval," pojasnjuje ministrica. Ob tem je izpostavila, da so se za pavšalna nadomestila odločili, ker kmetov nočejo obremenjevati z zapletenimi birokratskimi postopki.
Javni zavodi bodo morali obvezno nabaviti namesto 20 odstotkov domačih živil najmanj 50 odstotkov
Eno ali drugo - oboje ne bo šlo
Vlada kmetom ponuja tudi izplačilo mesečnega temeljnega dohodka. Tisti, ki so se jim v marcu v primerjavi s februarjem prihodki zmanjšali vsaj za 25 odstotkov ali se jim bodo aprila in maja zmanjšali za vsaj 50 odstotkov v primerjavi s februarjem, so upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj.
Živinorejci: Odkup živine zastal
Darko Dobnik, kmetovalec iz Zlatoličja: "Tačas se kmetje z Dravskega in Ptujskega polja, še posebno živinorejci, soočamo s težavo, ki je povezana z odkupom naše živine. Ta je skoraj popolnoma zastal, obenem pa vidimo, da naši trgovci še vedno ponujajo meso iz uvoza. Pri govedi nam tega resnično ne bi bilo treba in zdaj je čas za ukrepanje. Pred spomladansko setvijo koruze tudi zaman povprašujemo po nekaterih vrstah zaščitnih sredstev, ki jih je dovoljeno uporabljati na vodovarstvenih območjih. Še kak teden, dva imamo časa za tovrstno oskrbo. Najbolj pa nas to pomlad pesti suša, zima je bila skopa s padavinami, in če ne bo kakšnega obilnejšega dežja, se nam napoveduje resnično težko leto. Misliti je tako treba že zdaj tako na sadjarje kot vinogradnike, ki so jih te dni že prizadele nizke nočne temperature, kot na nas, ki se nam obeta sušno leto. Vprašanje je tudi, ali ne bi bilo mogoče vendarle začeti vnašati vloge za subvencije, marsikaj se da namreč narediti tudi na daljavo, saj se sicer čisto lahko zgodi, da nam bo časa za tovrstna opravila vsem zmanjkalo." (ps)
Spet lahko registrirajo kmetijsko mehanizacijo
Kmetje, ki bodo morebiti zboleli, bodo lahko dobili finančno pomoč v višini stroška za nadomestitev dela na kmetiji, a ne več kot 80 odstotkov minimalne plače. Zakon za primer, če bi zbolel nosilec kmetijskega gospodarstva, predpisuje, da stroške za plačilo nadomestnega upravitelja kmetije pokrije država. Upravitelja bo kmet lahko izbral sam s pooblastilom za opravljanje najnujnejših del. Ker nima lastninske pravice, nadomestni upravitelj ne bo smel prodajati.
Kmetje lahko pokličejo kadarkoli
Kmetje lahko prek klicnega centra na ministrstvu, ki deluje 24 ur, kadarkoli dobijo odgovore na svoja vprašanja ali pomoč. Telefonska številka je 040 390 016. Pošljejo lahko tudi elektronsko pošto ali poiščejo pomoč prek družbenih omrežij.
Poenostavljeni postopki za rastlinjake
"Če smo s prvim zakonom želeli omiliti posledice ukrepov za zajezitev epidemije, bomo zdaj pripravili ukrepe za povečanje likvidnosti in omogočili nove naložbe. Ker smo na začetku kmetijske sezone, je potrebnih veliko vlaganj v reprodukcijski material, tudi vlaganj v rastlinjake za povečanje pridelave rastlin," pred drugim paketom koronazakona pojasnjuje ministrica. S tem želijo spodbuditi povečanje pridelave na področjih, za katera so zaznali, da bi lahko najhitreje nastale motnje pri oskrbi.
Velika škoda na turističnih kmetijah
Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje turizma na kmetijah v Sloveniji na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, pravi, da skupaj s KGZS pripravljajo nove predloge za drugi sveženj ukrepov. "Ob tem lahko poudarim, da je gospodarska škoda na turističnih kmetijah že sedaj zelo velika in jo kmetje že občutijo. Izpada prihodkov za obdobje marec-maj iz turistične dejavnosti na kmetijah v prihodnjih mesecih zagotovo ne bodo mogli nadomestiti. Zelo smo zaskrbljeni za poletno turistično sezono, vendar moramo ostati optimistični," je pojasnila. Izpostavlja še, kako pomembno je, da kmetje ostanejo zdravi, da bodo lahko opravljali svoje osnovno poslanstvo. Na KGZS so še povedali, da se kmetje resno sprašujejo, ali bodo zaradi ustavitve turistične in gostinske dejavnosti proizvode sploh lahko prodali. "Nam bližnji trgi se prav tako srečujejo s presežki posameznih skupin živil, protekcionizem za zavarovanje lastnega sektorja bo postal vse večji, ukrepi na ravni EU znajo zamujati. Domača potrošnja ne nadomešča izpada potrošnje v turistični panogi," so povzeli skrbi kmetov. Med predlogi KGZS za nov zakon so ukrepi za zagotavljanje likvidnosti, povečanje blagovnih rezerv, interventni odkup, pomoč pri izvozu, okrepitev promocije domače hrane, podpore za zmanjšanje proizvodnje v panogah s presežki in spodbude za proizvodnjo v panogah, kjer so možnosti za rast.
Kmetov nočejo obremenjevati z zapletenimi birokratskimi postopki, poudarja ministrica
Da bi preprečili krč
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so pojasnili, da je prvi zakonodajni paket reševal vprašanje morebitnih zastojev pri zagotavljanju hrane na trgu, zagotavljanja nemotene proizvodnje, prestavitve rokov za posamezne obveznosti in nemoteno delovanje sektorja. "To ocenjujemo kot zelo nujno v prvem koraku, saj je nemoteno delovanje prehranskega sektorja in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva ena od temeljnih prioritet. Zastojev ni bilo, državljani so v večji meri začeli zaupati slovenskemu prehranskemu sektorju," ugotavljajo.
