Sadjarji in vinogradniki pri obiranju jabolk in grozdja že tradicionalno potrebujejo pomoč sezonskih delavcev. V začetku septembra se bo najprej pričelo spravilo jabolk, nato pa v drugi polovici septembra še grozdja. Kakšen je interes za sezonska dela in kakšen bo letos pridelek?
Stalnih obiralcev je iz leta v leto manj
"Spomladanska pozeba nam je vzela več kot polovico pridelka jabolk," pravi Danica Juhart z Zgornje Ložnice. Jabolka bodo začeli obirati 5. septembra, prijave sezonskih delavcev še zbirajo. "Potrebovali bomo okoli 50 sezonskih delavcev, ker se jih veliko menja," razlaga. V glavnem se prijavljajo upokojenci, nekaj je tudi zaposlenih, ki si za obiranje vzamejo teden dopusta in si s zaslužkom pomagajo izboljšati družinski proračun. Imajo kar nekaj obiralcev, ki pridejo vsako leto, vendar jih je iz leta v leto manj. "Nekateri upokojenci so hodili k nam deset let, pa ne zmorejo več," pravi Juhartova. V glavnem prihajajo ljudje iz okolice, saj je treba imeti lasten prevoz. In koliko zaslužijo? Na uro 5,50 evra neto.
Nasade Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi je prizadela pozeba, povrhu je nekatere sorte junija poškodovala še drobna toča, ki je šla skozi mreže, pojasnjuje direktor Janko Stojković. Pravi, da je izpad pridelka različen glede na sorto, od 40- do celo 70-odstoten, določene sorte, na primer gala, pa so jo kar dobro odnesle. "Kakšna bo kvaliteta, je težko oceniti. Videli bomo, kako bodo jabolka vzdržala skladiščenje," pojasnjuje. V KZ Selnica ob Dravi potrebujejo 50 sezonskih delavcev. "Polovica bo Romunov, polovica pa domačih, predvsem upokojenci. Z vsemi smo zelo zadovoljni, pridni so, kar nekaj jih pride vsako leto. Letos morda nekaterih iz ruške strani na obiranje ne bo zaradi obnove ruškega mostu, saj se morajo do nas zdaj voziti daleč naokoli," meni Stojković. In plačilo? Domačim sezonskim delavcem bodo plačali po pet evrov oziroma upokojencem po 5,50 evra neto na uro. "Ampak nas pride ura skoraj enajst evrov bruto," Stojkovič opozori na visoko obdavčeno delo. Pri upokojencih je problem tudi omejitev ur dela, dodaja.
Deluje tihi trg delovne sile
Mnogi obiralci se raje odpravijo na sezonsko delo v Avstrijo. Razlog je višje plačilo. Kot nam je povedala upokojenka, ki je že dogovorjena za delo čez mejo, je plačilo od osem do devet evrov na uro. Do sezonskega dela je prišla na priporočilo kolegice, ki je že delala pri vinogradniku čez mejo.
Tudi svetovalka Euresa (evropske mreže za zaposlovanje) pri Zavodu RS za zaposlovanje Darja Kapun Grauf iz izkušenj ugotavlja, da avstrijski delodajalci preko Euresa po sezonskih delavcih ne povprašujejo. "Potrebe se zapolnijo preko tako imenovanega tihega trga delovne sile, ko tisti, ki že hodijo na sezonsko delo, o tej možnosti informirajo svoje znance, sorodnike."
S tujimi ženskami so zadovoljni
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima tako nasade jablan kot vinograde. Jabolka bodo začeli obirati na začetku septembra, grozdje predvidoma v drugi polovici septembra. "Pridelek jabolk bo zaradi pozebe tretjinski, v vinogradih za zdaj kaže na normalno letino," pravi Matjaž Lerš. Potrebujejo od 20 do 25 sezonskih delavcev. Nekateri so stalni, drugi pridejo na novo. Najbolj računajo na ženske, ki so prišle v Slovenijo za svojimi možmi, gradbenimi delavci. "Z njimi smo zelo zadovoljni. Mogoče je kdaj komunikacija malce težja, a je v skupini vedno katera, ki govori slovensko in prevaja," pove Lerš. Na uro plačajo 4,40 evra neto.
Deset centov več, torej 4,50 evra neto na uro, in še nadomestilo za malico in nadomestilo za prevoz na delo pa obiralcem ponujajo v vinogradih Dveri Paxa. Tudi tu bodo imeli samo domače obiralce, kar nekaj je stalnih. "Težko je dobiti ljudi, sodelujemo z vsemi institucijami," pravi Aleš Valcl iz Dveri Paxa. Grozdje bodo pričeli obirati predvidoma v zadnji dekadi septembra. Kakšna pa je letina? "Za zdaj je pridelek obetaven. Videli bomo, kaj bo prineslo vreme," na ugoden razplet upa Valcl.
Prejemniki denarne pomoči in sezonsko delo
Večkrat je slišati, da se brezposelni ali prejemniki socialne pomoči ne odločajo za sezonsko delo. A država jih k temu prav zares ne stimulira. Dodatni zaslužek lahko namreč vpliva na prejemanje socialne pomoči in zato se tisti, ki želijo sezonsko delo, raje odpravijo čez mejo in se dogovorijo za plačilo "na roke".
Kako je torej s prejemniki denarne pomoči in sezonskim delom? Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor: "Vlagatelj je dolžan sporočiti Centru za socialno delo vsako spremembo, ki vpliva na višino denarne socialne pomoči. Vlagatelj, ki sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma kakršno koli drugo obliko pogodbe, sporoči CSD spremembo in ta se na podlagi zakonodaje odloči o novi višini denarne socialne pomoči. Vlagatelj, ki pravočasno javi spremembo (v osmih dneh) in se zaposli na podlagi pogodbe o zaposlitvi za več kot 60 ali 128 ur mesečno, prejme s prvim dnem naslednjega meseca dodatek za delovno aktivnost. V kolikšni meri je vlagatelj še v prihodnje upravičen do denarne socialne pomoči, je odvisno od razlike med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu po zakonu, in njegovim lastnim dohodkom (periodični, priložnostni in občasni dohodki), ki ga določa zakon o socialnovarstvenih prejemkih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
