Anita Kirbiš
Adolf Kolping se je rodil leta 1813 v Nemčiji kot sin ovčarske družine. Izučil se je za čevljarja in nekaj let čevljaril. Kasneje je postal duhovnik in vse duhovniško življenje je posvetil skrbi za rokodelske pomočnike - ustanavljal je rokodelska društva po Evropi, gradil rokodelske domove, ustanovil sklad za pomoč ter organiziral usposabljanje rokodelcev in izdajanje časopisa. Umrl je leta 1865. S svojim delom je pri ljudeh pustil neizbrisen pečat in leta 1991 postal blaženi.
Po zgledu delovanja Adolfa Kolpinga so po vsem svetu nastale Kolpingove organizacije. Njeni začetki v Sloveniji segajo že v leto 1855. Po drugi svetovni vojni je dejavnost zamrla, a po letu 1993 so se ponovno pričele ustanavljati Kolpingove družine, katerih osnovni namen je organiziranje in izvajanje karitativnih, socialnih, humanitarnih, izobraževalnih, družabnih in drugih aktivnosti na svojem območju ter vključevanje v Kolpingove in druge organizacije na višjih nivojih.
Najstarejši pohodnik star 83 let
53. mednarodno srečanje Kolpingovih družin v Mariboru, ki je potekalo od 18. do 21. avgusta, sta organizirala Avgust Heričko, predsednik Kolpingove zveze Slovenije, in Jože Povh, njen duhovni vodja. Srečalo se je več kot 250 članov iz Avstrije, Nemčije, Švice in Slovenije, pridružila sta se jim tudi predsednica avstrijske Kolpingove zveze in predstavnik švicarske. Med udeleženci sta bila pohodnika, ki sta se udeležila večine pohodov po vsej Evropi, najstarejši pohodnik ima 83 let. Z zadnjo večjo skupino je prispel tudi deseti Kolpingov naslednik, Christoph Huber, ki je tudi predsednik mednarodnega Kolpinga in rektor minoritske cerkve v Kölnu, v kateri je grobnica Adolfa Kolpinga.
Srečalo se je več kot 250 članov iz Slovenije, Avstrije, Švice in Nemčije
S prijavo in prevzemom spominskega darila (pohodniški nahrbtnik s prospekti Maribora in Rogle ter lectovim srcem s podobo grozda) se je uradno začelo dogajanje pod geslom V povezanosti je moč. Na otvoritveni slovesnosti v mariborski stolnici je daritev svete maše ob somaševanju desetih duhovnikov iz Slovenije in Avstrije opravil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. V nagovoru se je ustavil pri dostojanstvu dela in poudaril pomembnost miru v sodobnem svetu. Ob zaključku je zazvenela Kolpingova himna, nato so udeleženci s praporščaki in v procesiji odšli skozi staro mestno jedro do Festivalne dvorane Lent na večerjo in tam jih je nagovoril Heričko. Prisluhnili so tudi predavanju izrednega profesorja dr. Aleša Maverja.
Spoznavali slovensko folkloro
Pohodniki so spoznavali Maribor in bližnjo okolico, drugi dan srečanja so se z avtobusi odpeljali na Roglo in šli na pohod do Lovrenških jezer, uživali so med krošnjami in ob spustu po toboganu. Večer je že tradicionalno namenjen spoznavanju folklore dežele gostiteljice. Nastopili so harmonikar s "frajtonarico" Alen Hojnik, domači godci in folklorna skupina iz Hotinje vasi. Zaključno mašo v frančiškanski cerkvi je daroval Christoph Huber, ki je bil prisoten ves čas srečanja, kar si štejejo v priznanje. V zahvalo so mu poklonili pokrivalo z ročno tkanim Kolpingovim simbolom in set vgraviranih kozarcev.
