(KOMENTAR) O svobodi govora

To bo eden v nizu tiste vrste komentarjev, zaradi katerega se bodo lahko nekateri znova zgražali. Ampak minula izredna seja občinskega sveta v Slovenskih Konjicah potrebuje opozorilo, ker so stvari, tudi tistim, ki so sprva v tem videli povsem dobro namero, morda obenem še dobro promocijo, ušle z rok. Eno je opozarjanje na to, da si lokalna skupnost v svoji bližini ne želi migrantov, ker se jih, na podlagi sicer večkrat nepreverjenih informacij, ki krožijo po socialnih omrežjih, boji. Ker jih je strah, da jim bodo vzeli vero, denar, se spravili nad otroke, ženske, spodkopali vrednote in temelje družbe. Pa četudi je povsem jasno, da med migranti niso zgolj kriminalci, temveč v večini iskalci boljšega življenja zase in svojce, ki so jih na poti v Evropo prehitro zaustavili. Nekaj povsem drugega pa je v duhu svobode govora javno zapisati, kaj vse bi ti s takšnimi naredil. In po občini in širše zalezovati delavce, ki so drugačne barve polti, lepiti njihove fotografije na socialna omrežja in ob tem tuhtati, kaj z njimi storiti? In "šuntati" k bojkotu delodajalca, ki jih zaposluje?!

Se to res dogaja v 21. stoletju, ne pa nekje leta 1933? Pravijo, da nepoznavanje prava škodi. Res je, ker se ljudje v paroli svobode govora ne zavedajo, da se ta ustavi na meji, ko tvoja svoboda govora krati svobodo drugega. Škodi pa tudi nepoznavanje zgodovine. Zato žal omemba letnice 1933 ... Lahko pa vzamemo tudi precej svež primer. Svetnik v Slovenskih Konjicah je slučajno tudi Jernej Štromajer, tisti, ki je pred tremi leti v duhu božičnega filma Sam doma javno objavil, kot se je kasneje izkazalo, neposrečen štos. Čeprav je želel biti zgolj smešen, se je nanj usul plaz kritik. Upravičeno. Bil je na pomembni funkciji in kot tak mora razmisliti, kaj javno objavi in česa ne. Koga bo s tem morebiti, pa čeprav nevede, užalil. Vendar je, v primerjavi s tem, kar se sedaj širi po socialnih omrežjih, Štromajer, ki se je za zapis sicer tudi opravičil, pobalin.

In v tem krogu se, predvsem zaradi naših politikov, ki so že zdavnaj pozabili, kaj je olika, kaj je spodobno in dostojno, že predolgo vrtimo. Morda se je začelo ravno z Zmagom Jelinčičem; nad njegovimi izjavami smo se sprva spogledovali in nasmihali, sedaj pa je tak stil retorike (celo nadgrajen) postal osnovni koncept tudi v hramu demokracije. Na minuli izredni seji se je tudi slišalo nasmihanje. In to pri najbolj grozljivem stavku – ko je župan nazorno in brez cenzure prebral, kaj bi nekdo naredil s prišleki.

Ljudje, pa kam smo prišli? Vsak neprimeren komentar se množi in v družbi anonimnežev s kavča dobi krila. Slišijo ga otroci, ki so jim starši zgled. Mar je to primerno okolje, ki ga želimo za svoje otroke? Bomo izpostavljali ljudi, ki so v državo prišli delat, ker domačih delavcev ni dovolj ali pa se jim bolj splača sedeti doma in spremljati socialna omrežja? Navsezadnje bodo tudi slednji nekoč prišli v domove starejših. In kdo jim bo tam stregel in pomagal? Kot je videti, verjetno ravno ljudje "drugačne polti".

Spoštovanje sočloveka, ne glede na to, kdo je, kaj je, od kod je, kakšne barve polti, vere, spolne usmerjenosti je, je nekaj, kar nas dela ljudi. Če izgubimo to, lahko zadnji le ugasne luč.