Konferenca o aktualnih vprašanjih našega časa

Barbara Bradač Barbara Bradač
08.03.2019 18:17

Prihodnji konec tedna bodo na Alma Mater Europaea z mednarodno znanstveno konferenco odpirali aktualna vprašanja našega časa za prihodnost.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tanja Angleitner Sagadin, Ludvik Toplak, Peter Pavel Klasinc in Jurij Toplak
Sašo Bizjak

Prihodnji konec tedna bodo v Mariboru domači in tuji strokovnjaki na mednarodni znanstveni konferenci Za človeka gre nagovarjali aktualna vprašanja našega časa za prihodnost. Letošnja, že 7. konferenca, ki jo organizira Alma Mater Europaea (AMEU), bo 15. in 16. marca in nosi podnaslov Prihodnost zdaj.
"Sodelovalo bo več kot tisoč udeležencev, vrhunskih strokovnjakov, iz več kot 20 držav, da bi našim študentom in domačim znanstvenikom ter slovenski javnosti predstavili mega trende na določenih področjih," je pojasnil prof. Ludvik Toplak, predsednik AMEU.

O ranah in volilnem sistemu

Dvanajst sekcij bo potekalo istočasno dva dneva. Novost letošnje konference je okrogla miza Oskrba ran, ki je aktualno medicinsko, zdravstveno in socialno vprašanje. Udeležila se je bo predstavnica evropskega združenja za oskrbo ran Sarah Rowen. Okrogla miza in pogovor bo tekel tudi o področju Digitalna humanistika, kjer bodo izpostavili tudi pravna vprašanja umetne inteligence, na njej pa bo spregovoril nemški znanstvenik prof. Wilfried Bergmann.

O avtizmu in arhivih

Na sekciji Avtizem: izziv za prihodnost bodo spregovorili domači in tuji znanstveniki in strokovnjaki o aktualnem zdravstvenem vprašanju ter nevrofizioterapevtskem programu vključevanja avtističnih otrok v družbo. Te se bo udeležila tudi dr. Marta Macedoni Lukšič z Inštituta za avtizem in sorodne motnje.
Mednarodno najodmevnejši program konference Za človeka gre je 9. konferenca arhivskih znanosti slovanskih držav, kjer bodo predstavniki nacionalnih arhivov vseh slovanskih držav razpravljali o vlogi in pomenu arhivov ter digitalizaciji arhivskega gradiva v sodobni družbi. "Arhivistika spreminja svoj način dela od klasičnih arhivov na področje digitalnih arhivov. Najti moramo način, kako bomo usposobili ljudi, ki bodo sposobni urejati elektronske arhive," pravi prof. Peter Pavel Klasinc, ki se z arhivistiko ukvarja zadnjih 50 let.
Na plenarnem zasedanju, ki bo prvi dan konference, v petek, bodo spregovorili prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik AMEU, prof. ddr. Felix Unger, predsednik EASA, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, priznana znanstvenica prof. Claudia Loebbecke, Sven Mollekleiv, predsednik norveškega Rdečega križa, prof. Lučka Kajfež Bogataj, profesorica klimatologije ter sodobitnica Nobelove nagrade, prof. Nandu Goswami iz Medicinske univerze Graz, prof. Stefan Luby, podpredsednik EASA.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta