Branka Bezjak
S krajšo slovesnostjo so danes ob stavbi oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor tudi uradno namenu predali majhen park oziroma Mali beli gaj, ki je avtorsko delo krajinske arhitektke Tine Kuhar. Gre za šestnajsto postavitev v sklopu projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh, pri katerem povezujejo različne avtorje, ki nato s svojimi umetniškimi klopmi olepšujejo, plemenitijo različne kotičke Maribora in ustvarjajo prostore druženja. Prireditev je povezovala Zora A. Jurič, z glasbo so jo popestrili člani Študentskega orkestra Maribor, dramska igralka Ksenija Mišič je prebirala pesmi Erike Vouk.
Poti, breze, grmovnice
Idejna vodja Zgodb o klopeh in ljudeh ter tudi tokrat pobudnica ureditve prostora ob onkologiji, ki je bil doslej zapuščen, je Liljana Jarh, sicer fizioterapevtka na tem oddelku. Povedala je, da so v minulih dveh mesecih tukaj zadnje čuteče trenutke že preživeli nekateri bolniki s svojimi svojci. Otvoritev klopi je bila namreč začrtana že ob koncu marca, a so jo prestavili zaradi epidemije koronavirusa. "Ideja o ureditvi površin sega v čas, ko oddelka za onkologijo pri UKC Maribor še ni bilo. Bili so pa bolniki, njihova stiska, strah svojcev, žalost. In dotaknilo se nas je. O spominu na bolnico, ki ni več dočakala, da bi še enkrat doživela vonj gozda, in prizoru bolnika, ki je med parkiranimi avtomobili malical, in še o nekaterih drugih sem pripovedovala Tini Kuhar, ki je razumela mojo prošnjo, jo močno začutila ter oblikovala idejno zasnovo s potmi, klopmi, brezami in grmovnicami. Njeno delo simbolno pripoveduje o tesni povezanosti bolnika, medicinskega osebja in svojcev, o treh subjektih, ki so povezani, kadar nastopi bolezen," je še nastanek in videz gaja s tremi krogi pojasnila Jarhova.
"Delo simbolno pripoveduje o tesni povezanosti bolnika, medicinskega osebja in svojcev"
Pomemben je tudi motor, ne le oklep
Tudi predstojnica onkologije Ravnikova je poudarila pomen skrbi za "motor človeka, ne le njegov oklep". "Imamo lepe nove prostore onkologije, s katerimi smo vsi zadovoljni, tako bolniki kot zaposleni, nekaj pa je manjkalo. Nekaj, kamor lahko pridemo sebe spočit. Zato sem hvaležna, da imamo zaposlene, ki so občutljivi, ki dajejo pobude in tudi izvajajo takšne projekte," je dejala.
Avtorica gaja Tina Kuhar je ob zahvali za izkazano zaupanje in povabilo k projektu izrazila še željo, da bi bil gaj redno vzdrževan: "Verjamem, da bo, saj se bomo potrudili s skupnimi močmi." Kroge je uporabila, ker simbolizirajo večnost, življenje, belo barvo, ki se povezuje z zelenjem, pa zato, ker prinaša svežino, radost življenja, je še pojasnila: "Breze in njihove krošnje, ki nihajo v vetru, so nekakšen simbol tega, smo pa pazili, da smo uporabili manj alergeno sorto, ki tudi ne zraste tako visoko. Želela sem, da bi bilo manj kamnitih plošč, več peska, a smo morali upoštevati, da sem prihajajo tudi bolniki na vozičkih in posteljah."
