Barbara Bradač
Mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije praznuje 60-letnico delovanja. Osrednja slovesnost ob jubileju je bila danes v dvorcu Dornava, na kateri so spregovorili Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote, župan občine Dornava Janko Merc, Jernej Hudolin, generalni direktor ZVKDS, in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina. Dvorec Dornava je bil za jubilej izbran načrtno, saj lahko zaradi tesnega sodelovanja z lokalno skupnostjo postane primer dobre prakse, kako je možno državno lastnino oplemenititi.
Stare trte ne bi bilo brez spomeničarjev
Leta 1959 ustanovljeni Zavod za spomeniško varstvo je takrat skrbel za spomenike na območju 15 občin, danes na območju 80 občin v Podravju, na Koroškem in v Prekmurju. Za 2855 enot kulturne dediščine s statusom kulturnega spomenika, 2620 enot pa ima status registrirane kulturne dediščine, skrbi 20 zaposlenih.
"Spomeniška stroka je prvič pokazala večje uspehe prav v Mariboru, ko so izpeljali projekte, ki bi bili danes glede na družbeno stanje težko izvedljivi. Dvig Vodnega stolpa je bilo dejanje brez primere v takratni Jugoslaviji in bi ga mirne duše lahko potopili. Velik uspeh je bila tudi ohranitev stavbnega fonda Slovenske ulice v Mariboru, prvotno so tam hoteli speljati osrednjo mestno komunikacijo, kar je zavodu uspelo preprečiti," spomni na pomembno leto 1965 Srečko Štajnbaher, ki vodi mariborsko enoto zavoda od leta 2002. "Tudi prenova Lenta, ki še danes velja za presežek v spomeniški stroki, je bila v osemdesetih letih možna, ker je bila to takrat družbena lastnina. Če danes en zasebni lastnik ne sodeluje, je veliko težje. Marsikaj je bilo včasih lažje izvedljivo ob vloženem velikem trudu posameznikov. Ne pozabite, da Stara trta danes na Lentu še raste prav zaradi spomeničarjev. Imamo pa danes veliko boljšo tehnologijo, s katero pridobivamo več znanj, kot so jih lahko v preteklosti."
"Naša generacija je dobila kulturno dediščino od naših prednikov in mi smo jo dolžni ohraniti za naše naslednike"
Denarja za obnove je premalo
Odnos ljudi do kulturne dediščine in njihove stroke se je z leti spremenil in se izboljšuje. "Intenzivno se trudimo za to, da vcepljamo, da dediščina ni od zavoda, ampak je last nas vseh, in vsi smo dolžni zanjo skrbeti. Naša generacija jo je dobila od naših prednikov in mi smo jo dolžni ohraniti za naše naslednike. Zavod pa mora biti pri postavljanju pogojev strokoven in življenjski," pravi Štajnbaher.
Sicer pa je kritičen tudi do države, ki sistemsko ne zagotavlja dolgoročnega denarja za sofinanciranje obnov. "Krivično bi bilo, če bi rekli, da država nič ne da. Ogromno je že dala, ampak letos imamo za sofinanciranje obnov kulturnih spomenikov po celotni Sloveniji 700 tisoč evrov, še ene stavbe se ne moremo lotiti s tem. Ima pa recimo gospodarsko ministrstvo za promocijo turizma 120 milijonov evrov, pri tem pa kulturno dediščino vsaj v tretjini trži prav turizem."
Pod okriljem mariborske spomeniške službe so bili v 60. letih obnovljeni številni grajski objekti in parki: Dornava, Betnava, Slovenska Bistrica, t. i. ptujska trojka, grad na Goričkem, grad Ravne, minoritski kompleks in kadetnica v Mariboru, novi grad pri Negovi, graščina v Oplotnici, dvorec Sternthal ...
