Anita Kirbiš
Vsakoletnih prireditev, povezanih s Staro trto, od svečane rezi, postavitve klopotca in predvsem svečane trgatve, ni brez Malečniških bračev, ki se na Lent pripeljejo s konjsko vprego, pražnje oblečeni (z obveznimi predpasniki in klobuki, za trakom pa cvetje), ob tem pa glas njihove harmonike in vriskanje že na daleč naznanjata njihov prihod. Tudi na letošnji, že 34. trgatvi zapovrstjo, ki je bila minulo nedeljo, so bili del tradicionalnih opravil, ki sodijo k trgatvi.
Izjemen pridelek, ki si ga je tudi letos naložila ta starka na Lentu, je bilo seveda treba potrgati in stisniti. Ob tem pa tudi grozdje njenih že dobro rodnih potomk, ki so ju Malečniški brači obrali že dan poprej. Tudi v nedeljo niso bili ob tem nič manj prešerno razpoloženi, zapeli so kar nekaj vinskih napitnic. Prvi grozd je na svečani trgatvi sicer odrezal pisatelj, dramatik in Prešernov nagrajenec Tone Partljič. Mariborska vinska kraljica Ana Protner pa je predala krono svoji naslednici Neži Jarc, ki prihaja iz znane svečinske vinogradniške družine.
Nekdanji Vinagov glavni enolog Jože Protner in že pokojni nekdanji direktor Vinaga Tone Zafošnik, ki je bil kasneje dolga leta tudi mestni viničar, sta bila glavna pobudnika za revitalizacijo Stare trte na Lentu v 80-ih letih. Leta 1986 se je tako zgodila prva svečana trgatev. Na njuno povabilo jo je opravil Moški pevski zbor Franceta Marolta iz vinorodnega Malečnika, v katerem še danes prepeva tudi Protner, ki je takrat pripravil in vodil prvo svečanost. Iz leta v leto prireditev dobiva novo preobleko, a del nje ostajajo brači iz Malečnika. "Ker smo se na prvi trgatvi dobro izkazali kot brači in kot pevci, nam je bila ta častna naloga zaupana tudi ob vseh naslednjih trgatvah, na kar smo zelo ponosni, je povedal predsednik Kulturnega društva Malečnik Teodor Zorko.
Z listino podelili 228 potomk
Stara trta šteje okoli 450 let, od leta 2004 je vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov kot najstarejša med vsemi vinskimi trtami na svetu. S podelitvijo cepičev na več koncev sveta, zdaj poganja korenine skorajda po vsem svetu. Mestna občina Maribor je doslej z listino podelila 228 potomk, 91 jih raste na tujem, 137 pa v Sloveniji. Gospodar Stare trte je vsakokratni župan mesta, za trto pa vse leto skrbi mestni viničar. Po Tonetu Zafošniku je to vlogo in naloge prevzel Stane Kocutar. Ob vseh drugih prireditvah, povezanih s Staro trto, je krona dogajanja gotovo vsakoletna svečana trgatev.
Skupina članov moškega pevskega zbora je sčasoma ustanovila razvila sekcijo Malečniški brači, ki zdaj šteje okrog 25 članov. Od prve zasedbe jih sodeluje še sedem, najstarejši med njimi, Franc Ganzer, šteje že 84 let. Vsa leta tudi sami skrbijo za delovne pripomočke (lesene brente, škafe, mlin za grozdje), ki pa že kličejo po obnovi, saj želijo še naprej ohranjati starodaven način obiranja in stiskanja grozdja, ki vse bolj tone v pozabo, izpostavlja Zorko. Dodajmo, da so kar nekaj let trgatev naznanjali in se trti zahvalili za pridelek tudi s salvami iz možnarjev.
Sicer pa so brači posebno ponosni tudi na svojega zapriseženega ovtarja (čuvarja) Stare trte Slaveka Jenuša, ki s svojo gorjačo trto čuva "25 ur" na dan in ki je prisostvoval tudi številnim zasaditvam potomk Stare trte po Sloveniji. V Dornberku pri Novi Gorici pa je ustanovil še Društvo prijateljev potomke Stare trte in postal njegov častni predsednik. Tudi Slavek je preživel že vseh 34 trgatev, devet mariborskih županov in s svojim zdravim humorjem spravil ničkolikokrat v zadrego tiste, ki so sedeli na VIP-sedežih, od publike pa požel velik aplavz.
